Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Položaj starejših v Sloveniji se že dalj časa poslabšuje. Vsaj vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Še posebej ranljive so starejše ženske, ki živijo same. Zdravje starejših ni slabo le v primerjavi s preostalo populacijo, ampak tudi v primerjavi z drugimi državami.
Kazalnik neaktivnosti starejših v družbi je visok, pogosto so izključeni tudi iz socialnih mrež. Podatki iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SHARE kažejo, da socialne mreže nima kar osem odstotkov starejših. 26 odstotkov jih je depresivnih.
Dr. Mateja Kožuh – Novak, ki je dva mandata vodila Zvezo društev upokojencev: “Skoraj 100.000 ljudi ima pokojnino nižjo od 300 evrov.”
Ker 15 odstotkov jih je socialno izločenih na več področjih – od dohodkovnega in materialnega, stanovanjskega in zdravstvenega do civilne participacije in medosebnih odnosov, kar nas uvršča na nečastno drugo mesto med opazovanimi državami. Slovenija je na področju socialne vključenosti izgubila svoj prednostni položaj med novimi članicami Evropske unije, bolj socialno izključeni so zdaj le še starejši na Madžarskem.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Izdatki za stanovanje so pri starejših nesorazmerno visoki in bremenijo njihove proračune.”
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski. Hkrati pa Slovenke in Slovenci niso najbolj zdravi, pričakovana zdrava leta življenja so daleč pod povprečjem EU. Slovenci so nadpovprečno bolni, in to kljub dejstvu, da Slovenija spada med države z nižjimi deleži kadilcev in da med starejšimi kadi še manj prebivalcev kot v splošni populaciji. Nad povprečjem smo pri uživanju sadja in zelenjave, pa tudi mesa in jajc slovenski starejši ne pojedo nič manj kot drugod po Evropi.
Davor Dominkuš, MDDSZ: “Urbanisti in investitorji ob graditvi stanovanj ne razmišljajo o starejših kot o ciljni populaciji.”
Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih starejših prebivalcev države uvršča v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvršča malo nad povprečje. Skoraj polovica starejših je čezmerno hranjenih in skoraj četrtina debelih.
Poleg tega, da nismo najbolj zdravi, tudi psihična kondicija starejših zelo peša. Starejši od petdeset let v Sloveniji so podpovprečni pri večini kognitivnih funkcij. Izjema so le verbalne sposobnosti.
Dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja: “Starejši ljudje imajo manjša pričakovanja, kljub nižjim dohodkom ocenjujejo, da shajajo lažje kot mladi z višjimi dohodki.”
Raziskava SHARE potrjuje, da zdravstvene storitve v večji meri uporabljajo bogatejši. Tveganje relativne revščine je za osebe, stare 50 let in več, precej večje od povprečja v državi. Starejši si pogosto ne morejo privoščiti tega, kar naj bi bilo sicer normalno v družbi.
Dr. Mateja Kožuh – Novak: “Država bi morala subvencionirati najemnine za najrevnejše, saj s tako nizko pokojnino tega ne moreš plačevati.”
Starejši običajno vztrajajo v svojih lastniških hišah in stanovanjih. Ta so pogosto prevelika in niso prilagojena potrebam samostojnega življenja starejših. Glede tega za razvitejšimi državami zaostajamo več desetletij. V primerjavi z njihovimi dohodki starejši v Sloveniji za stroške, povezane s stanovanjem, namenijo več kot v kateri koli drugi državi, kjer je potekala raziskava. Potem pa jim ne ostane za zadovoljevanje drugih osnovnih potreb.
Slovenija spada med države, kjer je samomorilnost visoka, samomorilnost starejših pa še višja od drugih starostnih skupin.
Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.
Anže Jereb je Slovenec, ki zadnji dve desetletji živi v Kijevu, kjer si je ustvaril tudi družino. Dela v oglaševalskih vodah, trenutno je zaposlen v gruzijski agenciji, a večino časa dela na daljavo. Do nedavnega je to počel Kijeva. "V sredo zjutraj sem peljal starejšega fanta v šolo. Gledala sva letalo, ki je pristajalo na bližnjem letališču. In sem pomislil, kaj če je to zadnje letalo, ki ga vidimo pristajati. Naslednje jutro me je zbudila žena in rekla, da bombardirajo, in da moramo v zaklonišče. Takrat se je začel ta nadrealizem." Spakirali so le najnujnejše, usposobili akumulator v avtomobilu in se odpeljali. Pot do meje z Madžarsko je trajala 33 ur. Ko so enkrat uspeli prečkati mejo, so si oddahnili. Takrat so lahko mirno spali. Anže je z družino trenutno na Gorenjskem, številni prijatelji in znanci, pa tudi tast in tašča, pa so še vedno v Ukrajini.
Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?
Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič.
Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...
V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.
Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.
6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz.
Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.
Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.
Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.
Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.
Še eno virulentno leto je za Slovenijo, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto umetno ustvarjenih. Slovenijo v preteklem letu analizirajo in komentirajo Nataša Mulec, Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina.
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.
V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.
Neveljaven email naslov