Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Jože P. Damijan: "Skupno obnašanje kapitalistov je neracionalno, preveč krvoločno. Ne morete od posameznikov pričakovati, da se bodo tega zavedali."
Kako pohlep kapitalizma uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? Pred kratkim smo dobili tudi slovenski prevod svetovne uspešnice Kapital v 21. stoletju, v katerem je francoski ekonomist Thomas Piketty analiziral problem neenakosti. Med drugim zapiše: “Kolikor vem, ni in še nikoli ni bilo družbe, v kateri bi neenakosti v razporeditvi lastnine kapitala smeli bolj ali manj upravičeno poimenovati nizke – tj. še nikoli ni bilo razporeditve, v kateri bi revnejša polovica družbe imela pomemben delež (denimo petino ali četrtino narodnega premoženja).”
Sociologinja dr. Vesna Leskošek, pravi, da se pri plačah super bogatih ne da več določiti, kje je meja produktivnosti, za katero je nekdo plačan določeno vsoto denarja: “Piketty pravi, da ko nekoga plačate 600 tisoč evrov ali 800 tisoč evrov, ne morete več reči, da je to rezultat njegovega dela. Za to ni normativov. Edini odgovor, zakaj so taki dohodki možni, je zato, ker jih lahko imajo.”
Urednik slovenskega prevoda Rok Kogej izpostavlja, da gre tukaj za razmerja moči: “Pikettyjev izhodiščni problem je nekaj, kar imenujemo ugrabitev demokracije. Tisti, ki imajo dostop do sredstev, ki imajo premoženje in veliko denarja, tisti imajo nesorazmerno večjo politično moč, kot velika večina – torej 99 ali celo 99,9 odstotka, ki te finančne moči nimamo.”
Vesna Leskošek meni, da je Piketty še posebej relevanten za Slovenijo: “Ker opozori na razliko med dohodkovnimi in premoženjskimi neenakostmi. Ko raziskuje to za Evropo, pokaže na to, da celo v bolj egalitarnih državah, kot so skandinavske države, obstaja večji prepad pri premoženju. Pri nas to težko ugotavljamo, ker poznamo samo dohodkovne neenakosti. Podatki za premoženjske neenakosti so zelo skopi, delni, prihajajo samo po kapljah. Piketty pravi, da je tudi drugje po svetu zelo težko meriti premoženje, ker je zelo skrivnostno, ker ljudje in države ščitijo premoženje najbogatejših. Če pogledamo premoženje 100 najbogatejših Slovenk in Slovencev, bomo videli, da so neenakosti dosti večje, kot pri dohodku.”
Nasprotno dr. Jože P. Damijan meni, da Piketty za Slovenijo ni tako aktualen: “Po dohodkovni neenakosti smo dejansko najnižje v Evropi, se pravi neenakosti skorajda ni. Premoženjske ne vidimo, ker o tem nimamo podatkov. Ker pa je naša dediščina v socializmu, kjer smo imeli vsi možnost pridobiti nepremičnine, je tudi premoženjska neenakost relativno majhna. V Nemčiji je delež lastniških stanovanj 30, v Sloveniji okrog 80 odstoten.”
Jože P. Damijan: “Problem kapitalistov je, da imate skupek individualistov, ki zasledujejo svoj lasten profitni motiv, vsak hoče doseči čim večji dobiček. Problem je, da ko se vse zaženejo v eno smer, prostor postane premajhen. Ko lastniki kapitala postanejo preveč pohlepni, se kapitalizem zaleti v zid. S tem, ko se dohodki preveč neenakomerno porazdeljujejo, si uničijo svojo lastno bazo.”
Damijan meni, da od tistih, ki drvijo za kapitalom, ne morete pričakovati, da bodo široko razgledani in poskušali del tega, kar so pridobili, vrniti nazaj: “Če hočejo kapitalisti obdržat svoje premoženje, mora sistem dati uzde oziroma nagobčnik kapitalizmu. Vsak si skuša odrezati čim večji del pogače, ne razmišlja pa o tem, da bo pogače zmanjkalo, ker jemlje hrano drugim.”
Če ne bo prišlo do sprememb, bo pogače torej zmanjkalo. Piketty predlaga rešitev – progresivno obdavčitev bogastva na svetovni ravni.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Jože P. Damijan: "Skupno obnašanje kapitalistov je neracionalno, preveč krvoločno. Ne morete od posameznikov pričakovati, da se bodo tega zavedali."
Kako pohlep kapitalizma uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? Pred kratkim smo dobili tudi slovenski prevod svetovne uspešnice Kapital v 21. stoletju, v katerem je francoski ekonomist Thomas Piketty analiziral problem neenakosti. Med drugim zapiše: “Kolikor vem, ni in še nikoli ni bilo družbe, v kateri bi neenakosti v razporeditvi lastnine kapitala smeli bolj ali manj upravičeno poimenovati nizke – tj. še nikoli ni bilo razporeditve, v kateri bi revnejša polovica družbe imela pomemben delež (denimo petino ali četrtino narodnega premoženja).”
Sociologinja dr. Vesna Leskošek, pravi, da se pri plačah super bogatih ne da več določiti, kje je meja produktivnosti, za katero je nekdo plačan določeno vsoto denarja: “Piketty pravi, da ko nekoga plačate 600 tisoč evrov ali 800 tisoč evrov, ne morete več reči, da je to rezultat njegovega dela. Za to ni normativov. Edini odgovor, zakaj so taki dohodki možni, je zato, ker jih lahko imajo.”
Urednik slovenskega prevoda Rok Kogej izpostavlja, da gre tukaj za razmerja moči: “Pikettyjev izhodiščni problem je nekaj, kar imenujemo ugrabitev demokracije. Tisti, ki imajo dostop do sredstev, ki imajo premoženje in veliko denarja, tisti imajo nesorazmerno večjo politično moč, kot velika večina – torej 99 ali celo 99,9 odstotka, ki te finančne moči nimamo.”
Vesna Leskošek meni, da je Piketty še posebej relevanten za Slovenijo: “Ker opozori na razliko med dohodkovnimi in premoženjskimi neenakostmi. Ko raziskuje to za Evropo, pokaže na to, da celo v bolj egalitarnih državah, kot so skandinavske države, obstaja večji prepad pri premoženju. Pri nas to težko ugotavljamo, ker poznamo samo dohodkovne neenakosti. Podatki za premoženjske neenakosti so zelo skopi, delni, prihajajo samo po kapljah. Piketty pravi, da je tudi drugje po svetu zelo težko meriti premoženje, ker je zelo skrivnostno, ker ljudje in države ščitijo premoženje najbogatejših. Če pogledamo premoženje 100 najbogatejših Slovenk in Slovencev, bomo videli, da so neenakosti dosti večje, kot pri dohodku.”
Nasprotno dr. Jože P. Damijan meni, da Piketty za Slovenijo ni tako aktualen: “Po dohodkovni neenakosti smo dejansko najnižje v Evropi, se pravi neenakosti skorajda ni. Premoženjske ne vidimo, ker o tem nimamo podatkov. Ker pa je naša dediščina v socializmu, kjer smo imeli vsi možnost pridobiti nepremičnine, je tudi premoženjska neenakost relativno majhna. V Nemčiji je delež lastniških stanovanj 30, v Sloveniji okrog 80 odstoten.”
Jože P. Damijan: “Problem kapitalistov je, da imate skupek individualistov, ki zasledujejo svoj lasten profitni motiv, vsak hoče doseči čim večji dobiček. Problem je, da ko se vse zaženejo v eno smer, prostor postane premajhen. Ko lastniki kapitala postanejo preveč pohlepni, se kapitalizem zaleti v zid. S tem, ko se dohodki preveč neenakomerno porazdeljujejo, si uničijo svojo lastno bazo.”
Damijan meni, da od tistih, ki drvijo za kapitalom, ne morete pričakovati, da bodo široko razgledani in poskušali del tega, kar so pridobili, vrniti nazaj: “Če hočejo kapitalisti obdržat svoje premoženje, mora sistem dati uzde oziroma nagobčnik kapitalizmu. Vsak si skuša odrezati čim večji del pogače, ne razmišlja pa o tem, da bo pogače zmanjkalo, ker jemlje hrano drugim.”
Če ne bo prišlo do sprememb, bo pogače torej zmanjkalo. Piketty predlaga rešitev – progresivno obdavčitev bogastva na svetovni ravni.
Gregor Čušin ima učinkovite odgovore na zahtevna vprašanja. V letu, ko se je podal na samostojno pot, je veliko razmišljal o novih začetkih. Začetki so vedno povezani s strahom in dokazovanjem. Kako bi preimenoval praznike in kaj se bo zgodilo z novoletnimi zaobljubami?
V dokumentih turističnega razvoja piše, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma. Kako bomo Johanno, Marjo, Iris in Maxa navduševali za odkrivanje našega kulturnega bogastva? Gosta v Vročem mikrofonu pri Tatjani Pirc sta bila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo in etnolog in kulturni antropolog doktor Rajko Muršič, ki vladajočim sporoča, da bo treba več vlagati v kulturo in kulturnike, če nameravamo razvijati kulturni turizem. "Če gledamo samo skozi očala Ljubljane, ne vidimo vse Slovenije. Recimo Maribor ima z okolico veliko več turističnega potenciala, ki pa žal ostaja neizkoriščen," opozarja dr. Muršič na problem centralizacije v kulturni politiki. "Velika večina naših umetnikov živi bedno. Dokler ne bomo rešili socialnega vprašanja naših umetnikov na dolgi rok, ne bomo mogli ustvariti pogojev, da bi kultura lahko postala naša gonilna sila." - dr. Rajko Muršič Avtorica oddaje in fotografije: Tatjana Pirc
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac
Vsaka občina je zgodba zase. To nedeljo nas čaka 56 zgodb. Kaj pred drugim krogom županskih volitev izpostavljajo novinarka in novinarji: Tjaša Škamperle, Primož Cirman, Aljoša Peršak in Danijel Poslek. Z njimi se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije, Bogdanu Gabrovcu, ki je pred štirimi leti stopil v velike čevlje Janeza Kocijančiča, se izteka prvi mandat. V nedeljo, 16. decembra, bo na volilni skupščini očitno izvoljen še v drugo, saj je edini kandidat za vodenje osrednje športne organizacije. Ali to pomeni, da je bil tako uspešen ali pa funkcija predsednika OKS ni več tako mamljiva kot je bila še pred štirimi leti? Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.
V letu, ko Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 70. obletnico, se zdi, da so najosnovnejše človekove pravice znova pod vprašajem. V okviru Organizacije Združenih narodov deluje Svet za človekove pravice. Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?
Prometni zastoji so mora večine voznikov po svetu, tudi pri nas. Ena od rešitev za zmanjšanje kolon oziroma potovalnega časa, je večja varnostna razdalja. Val 202 je pred dnevi pozival k spremenjenemu načinu vožnje z večjo varnostno razdaljo ter brez sunkovitih zaviranj in pospeševanj, DARS je izvajal primerjalne meritve na dveh odsekih avtocest. Gosta sta bila Andrej Brglez in Nataša Kovše iz Službe za upravljanje in vzdrževanje DARS. "Zbirali smo podatke na 15-minutnih obremenitvah. Delali smo primerjave in zmagovalec je dolenjska smer, v konicah je namreč opazovane odseke v tem času prevozilo tudi do 1180 vozil, kar je izredno dober podatek." - Nataša Kovše Andrej Brglez: "Promet je živ organizem in vsi smo del tega pretoka. Japonski strokovnjaki so naredili eksperiment, kjer so avtomobile spravili v krog in vsakemu vozniku rekli, naj vozi z isto hitrostjo. En voznik je nekoliko spremenil hitrost in v krogu se je stvar spremenila."
Čeprav se iz uro v uro vrstijo pozivi za prepoved za soboto napovedanega shoda neofašističnega gibanja CasaPound v Trstu, neofašisti napovedujejo celo večjo udeležbo kot maja 2015 v Gorici. Prejšnji teden je evropski parlament z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU. Za resolucijo je v Strasbourgu odločno glasovala tudi švedska evroposlanka Soraya Post, ki so ji kot pripadnici romske manjšine in odkriti protifašistki že večkrat grozili celo s smrtjo. Zakaj moramo neofašizem nujno ustaviti?
Letalski prevoz je zadnja leta poceni in tako dostopnejši. Projekcije kažejo, da bo zračni promet vse gostejši, tudi v prihodnje bodo zamude, morda jih bo še več. Ne glede na rast in razvoj, infrastruktura številu letal in potnikov ne sledi. Zamude, tudi odpovedi letov se dogajajo vsem letalskim prevoznikom, a vendarle zadnje mesece imajo potniki Adrie Airways, na katerega smo Slovenci še posebej vezani, velike težave, ki nekoliko izstopajo. O razmerah v letalskem prometu, tudi o njegovi prihodnosti, predvsem pa o Adrii Airways je v Vročem mikrofonu odgovore iskala Tatjana Pirc.
Po desetletjih zelo raznoliko urejenega dispečerskega sistema za nujno pomoč v Sloveniji zlagoma prehajamo na sodoben, poenoten sistem, ki bo za vso državo voden iz le dveh centrov: ljubljanskega in mariborskega. Slednji je pred dnevi že začel delovati v Mariboru. Kakšne so prve izkušnje, kaj se bo z novim sistemom spremenilo za tiste, ki pomoč potrebujejo in kaj za reševalce, bo v Vročem mikrofonu pojasnil vodja Dispečerske službe zdravstva UKC LJ Ljubljana Andrej Fink, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Medvladni podnebni forum je objavil najpomembnejše podnebno poročilo do zdaj. Do leta 2030 bomo morali globalne emisije CO2 prepoloviti, porabo premoga bomo morali zmanjšati vsaj za dve tretjini, porabo nafte za 37 odstotkov. Če se želimo izogniti najhujšemu scenariju, bodo nujne hitre in premišljene spremembe. Bodo vodilni svetovni znanstveniki uspeli strezniti politike, tudi slovenske? Bomo prekinili škodljive prakse preteklih let? Vroči mikrofon je pripravil Gorazd Rečnik.
Kaj preostane odgovornemu in etičnemu oglaševalcu, ko ugotovi, da so njegovi oglasi na spletnih straneh umeščeni v slabo družbo, ob nedostojne, nesprejemljive, nestrpne, žaljive ali sovražne vsebine? O tem so s Tatjano Pirc govorili strokovnjaki za medije, oglaševanje in tržno komuniciranje: dr. Milena Fornazarič, dr. Tanja Kamin in dr. Marko Milosavljevič.
18. novembra bodo lokalne volitve. Kandidatke in kandidati so že v nizkem startu, nas pa je zanimalo, v kakšni kondiciji so slovenske občine.
Hrvaški domovi za upokojence že nekaj časa veljaj za resno alternativo namestitvi slovenskih starostnikov v domačih domovih za upokojence. Najdemo jih vzdolž celotne meje z južno sosedo, zakaj so zanimivi za slovenske stanovalce pa je hitro jasno. Kaj nižja cena pomeni za kakovost storitve? Katere pravice stanovalcem ne pripadajo in kakšna so morebitna doplačila? Vroči mikrofon o razmerah v hrvaških domovih za starejše, ki so vedno pogostejši izbor slovenskih starostnikov.
Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Neveljaven email naslov