Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ekonomski migranti iz “mirnega” Afganistana

08.12.2015

Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.

Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju

Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.

Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.

“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”

Begunci ali migranti?

“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”

Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.

“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”

Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.

“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah?  Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”

 Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo –  priti v Evropo


Vroči mikrofon

1288 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ekonomski migranti iz “mirnega” Afganistana

08.12.2015

Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.

Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju

Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.

Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.

“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”

Begunci ali migranti?

“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”

Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.

“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”

Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.

“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah?  Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”

 Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo –  priti v Evropo


01.05.2014

10 let članstva v Evropski uniji

Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?


24.04.2014

Nasilje med slovenskimi dijaki

V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.


22.04.2014

Zaposlimo mlado žensko?

Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


01.04.2014

Pred EU volitvami: Erika Štular in Peter Žerjavič

Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


27.03.2014

Iščemo prave ljudi

Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.


25.03.2014

Lajšanje vesti z razvojno pomočjo

Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?


20.03.2014

Varčevanje v osnovnih šolah

Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.


18.03.2014

Vrednotnice proti delu na črno

Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


11.03.2014

Reševanje Kobilarne Lipica ali milostni strel?

Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?


06.03.2014

Zapor nič več zastonj?

Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.


04.03.2014

Nepremičninski davek. Kako naprej?

Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.


27.02.2014

Vroči mikrofon

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


Stran 37 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov