Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Slovenija ni Hollywood, je resnična!
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”
Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.
Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?
“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”
Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.
“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”
Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj.
“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti. Vse to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.
Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”
Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.
Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.
Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.
“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki vsak dan izmenjujemo informacije.
Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.
Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”
Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Slovenija ni Hollywood, je resnična!
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”
Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.
Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?
“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”
Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.
“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”
Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj.
“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti. Vse to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.
Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”
Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.
Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.
Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.
“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki vsak dan izmenjujemo informacije.
Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.
Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”
Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
Neveljaven email naslov