Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, najmlajši je bil star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija je kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujnost ureditve varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki zdaj ambulantno delo opravlja v Sevnici, je imela svoj najdaljši staž na varovanem moškem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Tudi na ta oddelek so vsake toliko časa dobili mladostnika, a kot pravi, je svoje bolnike poznala in jih je na to prej pripravila. Si pa ne zamišlja, kako to izpeljati na sprejemnem oddelku psihiatrične klinike.
“Otrok bo morda na oddelkih psihiatrije za odrasle videl stvari, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi.” – Mojca Zvezdana Dernovšek
Prof. dr. Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT, se sicer strinja, da je treba urediti poseben oddelek ali mesto za obravnavo otrok s hudimi motnjami vedenja, a bistveno vprašanje je, kakšni bodo odhodi s tega oddelka, torej kaj se bo z otrokom zgodilo po hospitalizaciji. Po ugotovitvah dolgotrajna institucionalizacija zelo slabo vpliva na otroke in ŠENT od državnih služb pričakuje, da se bo oblikovala mreža pomoči za otroke, ki bo nadomestila institucionalne oblike bivanja.
Na problem neustrezne oskrbe mladoletnikov s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami že več let opozarjajo tudi v Uradu varuhinje človekovih pravic.
Varovani oddelek pa ni edino, kar potrebuje otroška in mladostniška psihiatrija. Po besedah Hojke Gregorič Kumperščak, specialistke otroške in mladostniške psihiatrije, je v Sloveniji samo 21 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Res je, da se šola še približno 25 specializantov, ki bodo v nekaj letih postali specialisti. A nekatere regije, kot na primer koroška in prekmurska, nimata otroškega psihiatra in otroke je treba voziti v Maribor ali v Ljubljano. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, dodaja, da pri nas za otroke in mladostnike nimamo organizirane nujne službe, kamor bi se lahko starši skupaj z otrokom zatekli po pomoč brez čakanja.
Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani prof. dr. Rajko Kenda pravi, da je prav zato razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo in pediatrijo letos poleti sklenil, da bodo pritisnili tako na ministrstvo kot na zavarovalnico. Zagotoviti morata, da bodo koncesionarji, ki imajo v ambulantah naročene otroke s čakalno dobo, dolžni sprejeti tudi tiste otroke, ki nujno potrebujejo pomoč.
Težav na področju oskrbe otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami in motnjami v duševnem zdravju oziroma tistih v hudi stiski je torej več. Ne gre le za varovani oddelek, ki ga še vedno nimamo, čeprav že vsaj od leta 2009 opozarjajo, da ga potrebujemo. Mladoletnike, stare tudi 10, 11 let, tako še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike, Slovenija pa s tako neustrezno oskrbo sistematično krši tako zakonodajo kot mednarodne konvencije o pravicah otrok. In to lahko pripelje tudi do tožb.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, najmlajši je bil star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija je kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujnost ureditve varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki zdaj ambulantno delo opravlja v Sevnici, je imela svoj najdaljši staž na varovanem moškem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Tudi na ta oddelek so vsake toliko časa dobili mladostnika, a kot pravi, je svoje bolnike poznala in jih je na to prej pripravila. Si pa ne zamišlja, kako to izpeljati na sprejemnem oddelku psihiatrične klinike.
“Otrok bo morda na oddelkih psihiatrije za odrasle videl stvari, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi.” – Mojca Zvezdana Dernovšek
Prof. dr. Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT, se sicer strinja, da je treba urediti poseben oddelek ali mesto za obravnavo otrok s hudimi motnjami vedenja, a bistveno vprašanje je, kakšni bodo odhodi s tega oddelka, torej kaj se bo z otrokom zgodilo po hospitalizaciji. Po ugotovitvah dolgotrajna institucionalizacija zelo slabo vpliva na otroke in ŠENT od državnih služb pričakuje, da se bo oblikovala mreža pomoči za otroke, ki bo nadomestila institucionalne oblike bivanja.
Na problem neustrezne oskrbe mladoletnikov s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami že več let opozarjajo tudi v Uradu varuhinje človekovih pravic.
Varovani oddelek pa ni edino, kar potrebuje otroška in mladostniška psihiatrija. Po besedah Hojke Gregorič Kumperščak, specialistke otroške in mladostniške psihiatrije, je v Sloveniji samo 21 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Res je, da se šola še približno 25 specializantov, ki bodo v nekaj letih postali specialisti. A nekatere regije, kot na primer koroška in prekmurska, nimata otroškega psihiatra in otroke je treba voziti v Maribor ali v Ljubljano. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, dodaja, da pri nas za otroke in mladostnike nimamo organizirane nujne službe, kamor bi se lahko starši skupaj z otrokom zatekli po pomoč brez čakanja.
Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani prof. dr. Rajko Kenda pravi, da je prav zato razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo in pediatrijo letos poleti sklenil, da bodo pritisnili tako na ministrstvo kot na zavarovalnico. Zagotoviti morata, da bodo koncesionarji, ki imajo v ambulantah naročene otroke s čakalno dobo, dolžni sprejeti tudi tiste otroke, ki nujno potrebujejo pomoč.
Težav na področju oskrbe otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami in motnjami v duševnem zdravju oziroma tistih v hudi stiski je torej več. Ne gre le za varovani oddelek, ki ga še vedno nimamo, čeprav že vsaj od leta 2009 opozarjajo, da ga potrebujemo. Mladoletnike, stare tudi 10, 11 let, tako še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike, Slovenija pa s tako neustrezno oskrbo sistematično krši tako zakonodajo kot mednarodne konvencije o pravicah otrok. In to lahko pripelje tudi do tožb.
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.
Neveljaven email naslov