Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Zdi se, da je bilo v več kot eno leto trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse, razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače za Ameriko in svet?
Z oceno, da je ta kampanja spominjala bolj na resničnostni šov kot politično kampanjo, se strinja tudi direktor Inštituta za politični menedžment v Ljubljani Domen Kos.
“Absolutno drži. Kampanja, ki jo spremljamo že zadnji dve leti, je ves čas imela elemente negativne volilne kampanje. To se je kazalo že s tem, da so si kandidati nadevali različne vzdevke, da je veliko informacij prišlo v javnost, ki sicer ne bi. Kandidati z negativno kampanjo skušajo predvsem polarizirati volivce. Negativni učinki takšne kampanje pa so, da ljudi odvrnejo od volitev. Po raziskavi televizijske hiše CNN kar 80 odstotkov Američanov meni, da je predsedniška kampanja ogabna.”
Predsedniških kandidatov je na tokratnih volitvah sicer več, pravzaprav veliko več, a sta v ospredju zaradi večinskega volilnega sistema le dva.
Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Clintonova je po eni strani prekaljena političarka, ki je politično kariero kovala od študentskih let naprej. Nekdanja prva dama, senatorka, zunanja ministrica. Donald Trump se predstavlja predvsem kot poslovnež, bogataš, populist, ki mu je v kampanji uspelo redkokaterega ne užaliti. Kdo pa je za njima?
“Dejansko sta oba res zelo zanimiva kandidata. Clintonova, članica neke politično zelo uveljavljene skupine, na drugi strani Donald Trump, ki na neki način včasih spominja na desnega Bernieja Sandersa, ker ves čas zagovarja antiestablišment.”
Ravno to nasprotovanje obstoječim političnim strukturam, navidezna nepolitičnost, je morda tisto, kar je tako daleč pripeljalo Donalda Trumpa, ki so ga številni tudi znotraj republikanske stranke predolgo podcenjevali: “Za obema pa stoji predvsem ameriški kapital,” je jasen Kos, “poleg senata, poleg vseh drugih organov, ameriške administracije, na koncu Amerike ne vodi predsednik. Kot se kaže v zadnjih letih, ameriško politiko vodi (in voli) predvsem ameriški kapital.”
Če je sprva kazalo, da bodo v ospredju te kampanje zunanjepolitična vprašanja, so bila v nadaljevanju potisnjena povsem v ozadje.
“Zdi se mi, da zadnjih osem let ZDA na področju zunanje politike delujejo zelo nepredvidljivo, brezglavo, brez vizije in resne strategije. Zadnji v nebo vpijoč primer tega je seveda Sirija. Clintonove se drži mit, da je sposobna političarka, vendar se kot zunanja ministrica ni izkazala. Na drugi strani pa je Trump, pri katerem sploh ne vemo, v kaj verjame, in ki ima številna protislovna stališča. Omenja strategijo izolacionizma, pa tudi strategijo dominacije ZDA. Najbolj me skrbi njegovo nasprotovanje 70-letni tradiciji nuklearne politike odvračanja v ZDA,” je glede zunanjepolitičnih vidikov kampanje pesimističen slovenski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju Igor Kovač.
“Eno je politično komuniciranje med kampanjo, druga pa je realna politiki, ki se dogaja po izvolitvi,” dodaja Domen Kos.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Zdi se, da je bilo v več kot eno leto trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse, razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače za Ameriko in svet?
Z oceno, da je ta kampanja spominjala bolj na resničnostni šov kot politično kampanjo, se strinja tudi direktor Inštituta za politični menedžment v Ljubljani Domen Kos.
“Absolutno drži. Kampanja, ki jo spremljamo že zadnji dve leti, je ves čas imela elemente negativne volilne kampanje. To se je kazalo že s tem, da so si kandidati nadevali različne vzdevke, da je veliko informacij prišlo v javnost, ki sicer ne bi. Kandidati z negativno kampanjo skušajo predvsem polarizirati volivce. Negativni učinki takšne kampanje pa so, da ljudi odvrnejo od volitev. Po raziskavi televizijske hiše CNN kar 80 odstotkov Američanov meni, da je predsedniška kampanja ogabna.”
Predsedniških kandidatov je na tokratnih volitvah sicer več, pravzaprav veliko več, a sta v ospredju zaradi večinskega volilnega sistema le dva.
Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Clintonova je po eni strani prekaljena političarka, ki je politično kariero kovala od študentskih let naprej. Nekdanja prva dama, senatorka, zunanja ministrica. Donald Trump se predstavlja predvsem kot poslovnež, bogataš, populist, ki mu je v kampanji uspelo redkokaterega ne užaliti. Kdo pa je za njima?
“Dejansko sta oba res zelo zanimiva kandidata. Clintonova, članica neke politično zelo uveljavljene skupine, na drugi strani Donald Trump, ki na neki način včasih spominja na desnega Bernieja Sandersa, ker ves čas zagovarja antiestablišment.”
Ravno to nasprotovanje obstoječim političnim strukturam, navidezna nepolitičnost, je morda tisto, kar je tako daleč pripeljalo Donalda Trumpa, ki so ga številni tudi znotraj republikanske stranke predolgo podcenjevali: “Za obema pa stoji predvsem ameriški kapital,” je jasen Kos, “poleg senata, poleg vseh drugih organov, ameriške administracije, na koncu Amerike ne vodi predsednik. Kot se kaže v zadnjih letih, ameriško politiko vodi (in voli) predvsem ameriški kapital.”
Če je sprva kazalo, da bodo v ospredju te kampanje zunanjepolitična vprašanja, so bila v nadaljevanju potisnjena povsem v ozadje.
“Zdi se mi, da zadnjih osem let ZDA na področju zunanje politike delujejo zelo nepredvidljivo, brezglavo, brez vizije in resne strategije. Zadnji v nebo vpijoč primer tega je seveda Sirija. Clintonove se drži mit, da je sposobna političarka, vendar se kot zunanja ministrica ni izkazala. Na drugi strani pa je Trump, pri katerem sploh ne vemo, v kaj verjame, in ki ima številna protislovna stališča. Omenja strategijo izolacionizma, pa tudi strategijo dominacije ZDA. Najbolj me skrbi njegovo nasprotovanje 70-letni tradiciji nuklearne politike odvračanja v ZDA,” je glede zunanjepolitičnih vidikov kampanje pesimističen slovenski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju Igor Kovač.
“Eno je politično komuniciranje med kampanjo, druga pa je realna politiki, ki se dogaja po izvolitvi,” dodaja Domen Kos.
Uvedba radarjev v Mariboru, množice na ulicah in trgih, odstop mariborskega župana, protesti po vsej Sloveniji, padec vlade … Dr. Boris Vezjak, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in Igor Koršič se spominjajo, ocenjujejo, primerjajo … Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30.obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe. Avtorica: Tatjana Pirc
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos seveda posebna. Zaradi epidemiološke situacije v karavani dirke veljajo stroga pravila, ki jih zapoveduje Mednarodna kolesarska zveza, tako da je organizacija tekmovanja še toliko težja. Smo pa lahko vsi zadovoljni, da dirka bo in da je med prijavljenimi kolesarji tudi Tadej Pogačar. Aktualni zmagovalec francoskega Toura je tudi ambasador slovenskega turizma. In prav o turističnem vidiku dirke smo spregovorili v tokratni oddaji.
Evropska komisija je lani napovedala ustanovitev 750-milijardnega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji za zeleni in digitalni prehod. Kot kaže, se ji na finančnih trgih ne bo treba zadolžiti za ves znesek, saj države članice ne nameravajo počrpati vseh razpoložljivih posojil, bodo pa rade volje vzele dodeljene subvencije. A subvencije za kaj? Komisija je podala smernice: vsaj 37 % izdatkov mora biti usmerjenih v zeleno, 20 % pa v digitalne projekte. Slovenija je temu sledila, morda preveč na silo.
Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
V skoraj enem letu smo unovčili slabo polovico turističnih bonov. Največ, za skoraj 21 milijonov evrov, smo prenočevali v obalno-kraški regiji, najmanj, za dobrih 26 tisoč evrov, pa v zasavski. O tem, kako so zadovoljni s turističnimi boni, smo se pogovarjali z njihovimi uporabniki in državnim sekretarjem Simonom Zajcem z ministrstva za gospodarstvo, kjer so bone zasnovali.
O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope - Evrope, ki bo celovita, svoboda in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. - Tako pravi del pisma, ki ga je na pobudo slovenskega predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podpisalo še 19 drugih voditeljev držav Evropske unije. Kako bodo trenutne razmere sil moči vplivale na evropsko prihodnost? Kaj prinašajo nemške parlamentarne (2021) in francoske predsedniške volitve (2022)? Kako lahko na EU vplivajo države "periferije"? Kdo bo imel največ od slovenskega predsedovanja Svetu EU? Zakaj sta Madžarska in Poljska tako skrenili in kaj to pomeni za EU? Sogovornika: Mojca Širok in profesor dr. Bojan Bugarič
Prvega maja smo predstavili tri zgodbe delavcev, ki se vsak na svoj način soočajo s spremembami na trgu dela v času korone. Delavec, ki že 38 let dela v industriji, opaža vse več individualizma in nadzora, zdravstvena delavca ob ruskih turnusih skrbita še za tri otroke, Woltov dostavljavec v dobro premišljenem sistemu pa divja po ulicah v lovu za bonuse. Kaj opažajo v Delavski svetovalnici, pa pojasnjuje Laura Orel.
Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?
27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.
5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.
Neveljaven email naslov