Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Zdi se, da je bilo v več kot eno leto trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse, razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače za Ameriko in svet?
Z oceno, da je ta kampanja spominjala bolj na resničnostni šov kot politično kampanjo, se strinja tudi direktor Inštituta za politični menedžment v Ljubljani Domen Kos.
“Absolutno drži. Kampanja, ki jo spremljamo že zadnji dve leti, je ves čas imela elemente negativne volilne kampanje. To se je kazalo že s tem, da so si kandidati nadevali različne vzdevke, da je veliko informacij prišlo v javnost, ki sicer ne bi. Kandidati z negativno kampanjo skušajo predvsem polarizirati volivce. Negativni učinki takšne kampanje pa so, da ljudi odvrnejo od volitev. Po raziskavi televizijske hiše CNN kar 80 odstotkov Američanov meni, da je predsedniška kampanja ogabna.”
Predsedniških kandidatov je na tokratnih volitvah sicer več, pravzaprav veliko več, a sta v ospredju zaradi večinskega volilnega sistema le dva.
Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Clintonova je po eni strani prekaljena političarka, ki je politično kariero kovala od študentskih let naprej. Nekdanja prva dama, senatorka, zunanja ministrica. Donald Trump se predstavlja predvsem kot poslovnež, bogataš, populist, ki mu je v kampanji uspelo redkokaterega ne užaliti. Kdo pa je za njima?
“Dejansko sta oba res zelo zanimiva kandidata. Clintonova, članica neke politično zelo uveljavljene skupine, na drugi strani Donald Trump, ki na neki način včasih spominja na desnega Bernieja Sandersa, ker ves čas zagovarja antiestablišment.”
Ravno to nasprotovanje obstoječim političnim strukturam, navidezna nepolitičnost, je morda tisto, kar je tako daleč pripeljalo Donalda Trumpa, ki so ga številni tudi znotraj republikanske stranke predolgo podcenjevali: “Za obema pa stoji predvsem ameriški kapital,” je jasen Kos, “poleg senata, poleg vseh drugih organov, ameriške administracije, na koncu Amerike ne vodi predsednik. Kot se kaže v zadnjih letih, ameriško politiko vodi (in voli) predvsem ameriški kapital.”
Če je sprva kazalo, da bodo v ospredju te kampanje zunanjepolitična vprašanja, so bila v nadaljevanju potisnjena povsem v ozadje.
“Zdi se mi, da zadnjih osem let ZDA na področju zunanje politike delujejo zelo nepredvidljivo, brezglavo, brez vizije in resne strategije. Zadnji v nebo vpijoč primer tega je seveda Sirija. Clintonove se drži mit, da je sposobna političarka, vendar se kot zunanja ministrica ni izkazala. Na drugi strani pa je Trump, pri katerem sploh ne vemo, v kaj verjame, in ki ima številna protislovna stališča. Omenja strategijo izolacionizma, pa tudi strategijo dominacije ZDA. Najbolj me skrbi njegovo nasprotovanje 70-letni tradiciji nuklearne politike odvračanja v ZDA,” je glede zunanjepolitičnih vidikov kampanje pesimističen slovenski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju Igor Kovač.
“Eno je politično komuniciranje med kampanjo, druga pa je realna politiki, ki se dogaja po izvolitvi,” dodaja Domen Kos.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Zdi se, da je bilo v več kot eno leto trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse, razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače za Ameriko in svet?
Z oceno, da je ta kampanja spominjala bolj na resničnostni šov kot politično kampanjo, se strinja tudi direktor Inštituta za politični menedžment v Ljubljani Domen Kos.
“Absolutno drži. Kampanja, ki jo spremljamo že zadnji dve leti, je ves čas imela elemente negativne volilne kampanje. To se je kazalo že s tem, da so si kandidati nadevali različne vzdevke, da je veliko informacij prišlo v javnost, ki sicer ne bi. Kandidati z negativno kampanjo skušajo predvsem polarizirati volivce. Negativni učinki takšne kampanje pa so, da ljudi odvrnejo od volitev. Po raziskavi televizijske hiše CNN kar 80 odstotkov Američanov meni, da je predsedniška kampanja ogabna.”
Predsedniških kandidatov je na tokratnih volitvah sicer več, pravzaprav veliko več, a sta v ospredju zaradi večinskega volilnega sistema le dva.
Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Clintonova je po eni strani prekaljena političarka, ki je politično kariero kovala od študentskih let naprej. Nekdanja prva dama, senatorka, zunanja ministrica. Donald Trump se predstavlja predvsem kot poslovnež, bogataš, populist, ki mu je v kampanji uspelo redkokaterega ne užaliti. Kdo pa je za njima?
“Dejansko sta oba res zelo zanimiva kandidata. Clintonova, članica neke politično zelo uveljavljene skupine, na drugi strani Donald Trump, ki na neki način včasih spominja na desnega Bernieja Sandersa, ker ves čas zagovarja antiestablišment.”
Ravno to nasprotovanje obstoječim političnim strukturam, navidezna nepolitičnost, je morda tisto, kar je tako daleč pripeljalo Donalda Trumpa, ki so ga številni tudi znotraj republikanske stranke predolgo podcenjevali: “Za obema pa stoji predvsem ameriški kapital,” je jasen Kos, “poleg senata, poleg vseh drugih organov, ameriške administracije, na koncu Amerike ne vodi predsednik. Kot se kaže v zadnjih letih, ameriško politiko vodi (in voli) predvsem ameriški kapital.”
Če je sprva kazalo, da bodo v ospredju te kampanje zunanjepolitična vprašanja, so bila v nadaljevanju potisnjena povsem v ozadje.
“Zdi se mi, da zadnjih osem let ZDA na področju zunanje politike delujejo zelo nepredvidljivo, brezglavo, brez vizije in resne strategije. Zadnji v nebo vpijoč primer tega je seveda Sirija. Clintonove se drži mit, da je sposobna političarka, vendar se kot zunanja ministrica ni izkazala. Na drugi strani pa je Trump, pri katerem sploh ne vemo, v kaj verjame, in ki ima številna protislovna stališča. Omenja strategijo izolacionizma, pa tudi strategijo dominacije ZDA. Najbolj me skrbi njegovo nasprotovanje 70-letni tradiciji nuklearne politike odvračanja v ZDA,” je glede zunanjepolitičnih vidikov kampanje pesimističen slovenski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju Igor Kovač.
“Eno je politično komuniciranje med kampanjo, druga pa je realna politiki, ki se dogaja po izvolitvi,” dodaja Domen Kos.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
Neveljaven email naslov