Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla
Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”
Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.”
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”
Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”
“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.“
Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”
“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”
Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.
Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”
Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”
Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”
Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”
Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.”
“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”
Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja. Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla
Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”
Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.”
Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”
Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”
“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.“
Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”
“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”
Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.
Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”
Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”
Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”
Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”
Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.”
“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”
Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja. Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?
Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič.
Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...
V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.
Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.
6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz.
Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.
Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.
Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.
Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.
Še eno virulentno leto je za Slovenijo, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto umetno ustvarjenih. Slovenijo v preteklem letu analizirajo in komentirajo Nataša Mulec, Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina.
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.
V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.
"To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale.
Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.
V pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je zapisana tudi pravica do proste izbire osebnega zdravnika, ki naj bi jo imela vsaka zavarovana oseba. A zadnja leta je to, da dobiš novega osebnega zdravnika, bolj kot izbira sreča. Na težavo pomankanja zdravnikov družinske medicine, s katero se srečujejo v vseh regijah, je prav zdravniška stroka opozarjala več let, a zgodil se ni nič. Trenutno primanjkuje več kot 200 družinskih zdravnikov in kot kaže, kratkoročne rešitve ni. Pri tem pa je treba vedeti, da je osebni zdravnik osnovni člen v verigi zdravstvenih storitev in brez tega pacienti ne morejo dostopati do ostalih zdravstvenih storitev.
Neveljaven email naslov