Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v Evropsko unijo in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države?
Aleksandar Vučić bo še nekaj dni srbski premier, konec maja pa prevzema predsedniško funkcijo. “On nam pomeni vse, volili smo zanj,” v romskem naselju v predmestju Beograda evforično pove stanovalka lepo urejenega bloka, ki sta ga ob pomoči evropskih sredstev zgradila mesto in država.
V središču mesta več tisoč protestnikov vzklika ostra gesla proti najuspešnejšemu srbskemu politiku zadnjih let, primerjajo ga celo z romunskim diktatorjem Causescujem. Neposredni povod za jezo je megalomanski projekt Beograd na vodi, ki ga financirajo arabski investitorji. V nepojasnjenih okoliščinah so zaradi projekta porušili del območja Savamala.
“Vučić obvladuje uporabo policijskega in celotnega državnega aparata v korist svoje stranke ter ekstenzivno uporabo zasebnih medijev,” je kritičen Dobrica Veselinović, eden izmed vodij protestov, ki v zadnjem času zamirajo. A nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi in visoko brezposelnostjo ostaja.
Vladna politika pa je samozavestna. Sogovorniki z administracije različnih ministrstev cinično izjavljajo, da so tudi protesti, dokler so mirni, del demokracije. Poudarjajo izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Neformalno pa dajejo vedeti, da priznanje Kosova za vladajočo politiko niti pod razno ni sprejemljivo, četudi se zdi v pogajanjih o vstopu to realna možnost. Kakšna je srbska prihodnost v EU, kakšen bo srednjeročni odnos z Rusijo?
Evropsko-srbski stereotipi.#beograd #trip pic.twitter.com/PefVChhWwQ
— Luka Hvalc (@vahlc) April 24, 2017
Na terasi restavracije na Terazijah, s pogledom na kultni hotel Moskva in nastajajoči kompleks Beograd na vodi, 25-letni Igor Jović razlaga o svojem start-up podjetju za posredovanje nepremičnin. Ravno se je vrnil iz New Yorka in Ljubljane, kjer namerava odpreti podružnici podjetja, v katerega je nizozemski investicijski fond vložil kar 700 tisoč evrov.
Igor, ki je zamenjal tri fakultete in na koncu študij opustil, pravi, da protestov ne spremlja. In ga ne zanimajo. Tudi do vstopa Srbije v EU je skeptičen, zgodbe o tem velikem projektu posluša že več kot pol svojega življenja: “V moji glavi je to samo fantazija, da bo realno nekaj boljše. Treba je biti realen. Žalostno je, da potrebujemo zunanjo avtoriteto, da nam uredi državo. Urediti bi jo morali sami, ne pa da sledimo zahtevam in jih obkljukamo, ker jih moram .”
Evropska komisija napredek Srbije pri pogajanjih za vstop v EU ocenjuje zadržano, na predstavništvu v Novem Beogradu izpostavijo, da jih med drugim skrbi tudi raven medijske svobode. Mediji so v Srbiji zares slabi, tabloidi, ki stanejo le 10 centov, redno izvajajo medijske umore, tudi večina televizij je daleč od profesionalnih standardov. Predstavniki neodvisnih novinarskih združenj in nevladnih organizacij so zgroženi.
“Mediji se fokusirajo predvsem na politiko in estrado. Če si na začetku podjetniške poti in si uspešen, lahko prideš v medije samo, če plačaš ali če zaposliš neko starleto,” pa je zelo poveden mladi podjetnik Igor Jović.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Želim, da se me spominjajo kot Schröderja, ne pa da vladam 10 let!” To je na poslovilni novinarski konferenci med drugim izjavil Aleksandar Vučić, srbski premier, ki bo na zadnji majski dan postal predsednik države. Vučić je s svojim načinom vladanja izzval množične proteste, ki so v zadnjem času povsem zamrli, a nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi, visoko brezposelnostjo in nizkimi demokratičnimi standardi ostaja. Vladajoča politika pa je samozavestna, poudarja izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v EU in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države? V Srbiji je preverjal Luka Hvalc.
Kakšna bo prihodnost Srbije? Kaj predstavlja vse večja moč Aleksandra Vučića, kako bo z vstopom v Evropsko unijo in statusom Kosova, kakšni so gospodarski izzivi države?
Aleksandar Vučić bo še nekaj dni srbski premier, konec maja pa prevzema predsedniško funkcijo. “On nam pomeni vse, volili smo zanj,” v romskem naselju v predmestju Beograda evforično pove stanovalka lepo urejenega bloka, ki sta ga ob pomoči evropskih sredstev zgradila mesto in država.
V središču mesta več tisoč protestnikov vzklika ostra gesla proti najuspešnejšemu srbskemu politiku zadnjih let, primerjajo ga celo z romunskim diktatorjem Causescujem. Neposredni povod za jezo je megalomanski projekt Beograd na vodi, ki ga financirajo arabski investitorji. V nepojasnjenih okoliščinah so zaradi projekta porušili del območja Savamala.
“Vučić obvladuje uporabo policijskega in celotnega državnega aparata v korist svoje stranke ter ekstenzivno uporabo zasebnih medijev,” je kritičen Dobrica Veselinović, eden izmed vodij protestov, ki v zadnjem času zamirajo. A nezadovoljstvo predvsem mladih nad gospodarskim stanjem v državi in visoko brezposelnostjo ostaja.
Vladna politika pa je samozavestna. Sogovorniki z administracije različnih ministrstev cinično izjavljajo, da so tudi protesti, dokler so mirni, del demokracije. Poudarjajo izboljšanje gospodarskih kazalcev in stabilno politiko, tudi približevanje Evropski uniji. Neformalno pa dajejo vedeti, da priznanje Kosova za vladajočo politiko niti pod razno ni sprejemljivo, četudi se zdi v pogajanjih o vstopu to realna možnost. Kakšna je srbska prihodnost v EU, kakšen bo srednjeročni odnos z Rusijo?
Evropsko-srbski stereotipi.#beograd #trip pic.twitter.com/PefVChhWwQ
— Luka Hvalc (@vahlc) April 24, 2017
Na terasi restavracije na Terazijah, s pogledom na kultni hotel Moskva in nastajajoči kompleks Beograd na vodi, 25-letni Igor Jović razlaga o svojem start-up podjetju za posredovanje nepremičnin. Ravno se je vrnil iz New Yorka in Ljubljane, kjer namerava odpreti podružnici podjetja, v katerega je nizozemski investicijski fond vložil kar 700 tisoč evrov.
Igor, ki je zamenjal tri fakultete in na koncu študij opustil, pravi, da protestov ne spremlja. In ga ne zanimajo. Tudi do vstopa Srbije v EU je skeptičen, zgodbe o tem velikem projektu posluša že več kot pol svojega življenja: “V moji glavi je to samo fantazija, da bo realno nekaj boljše. Treba je biti realen. Žalostno je, da potrebujemo zunanjo avtoriteto, da nam uredi državo. Urediti bi jo morali sami, ne pa da sledimo zahtevam in jih obkljukamo, ker jih moram .”
Evropska komisija napredek Srbije pri pogajanjih za vstop v EU ocenjuje zadržano, na predstavništvu v Novem Beogradu izpostavijo, da jih med drugim skrbi tudi raven medijske svobode. Mediji so v Srbiji zares slabi, tabloidi, ki stanejo le 10 centov, redno izvajajo medijske umore, tudi večina televizij je daleč od profesionalnih standardov. Predstavniki neodvisnih novinarskih združenj in nevladnih organizacij so zgroženi.
“Mediji se fokusirajo predvsem na politiko in estrado. Če si na začetku podjetniške poti in si uspešen, lahko prideš v medije samo, če plačaš ali če zaposliš neko starleto,” pa je zelo poveden mladi podjetnik Igor Jović.
Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje
11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek
Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.
Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.
V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.
Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.
Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.
Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?
Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19.
Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije? Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler. Avtor: Gašper Andrinek.
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva." Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.
O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.
Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe? Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.
Osamosvojitev Slovenije je terjala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako je z aktivnim državljanstvom trideset let kasneje, zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem vzdušju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?
Neveljaven email naslov