Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov
Kopanje enkrat na tri tedne
Danes se zdi nepredstavljivo, da bi se okopali samo enkrat na tri tedne. Kot je opozoril državni preventivni mehanizem, stanovalci doma upokojencev Idrija – enota Marof doživljajo prav to. Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih: “Interval kopanja na tri tedne nikakor ne zagotavlja normalnih higienskih razmer. Tako dolgo obdobje med kopanji bi lahko opredelili kot grdo ravnanje s posameznikom.”
Šest mesecev na hodniku oddelka za dementne
Šelih je opozoril tudi na primer v enoti Koper Doma upokojencev Ptuj: “Posameznik je bil v domu za starejše nameščen na hodniku, ker zanj ni bilo prostora v bivalnih prostorih.”
Vodja enote Koper Janez Dolšak pravi, da so ga bili dolžni sprejeti na podlagi sodne odločbe, čeprav so se pritožili, da gospod ne sodi na varovani oddelek, ker nima demence.
“Gospoda so pripeljali, čeprav je bil oddelek povsem poln. Naredili smo improvizirano bivališče na hodniku in ga zaprli s paravanom, tako da ni bil ravno vsem na očeh.”
Dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo pravi, da je to popolnoma nesprejemljivo: “To je grozno. Se čudim, da to v Sloveniji sploh obstaja in da je ta primer sploh bil mogoč. To so nečloveške razmere, to ni bivanje. To ne more biti niti začasno bivališče. Tukaj gre za življenje ljudi. In mi smo tisti, ki bomo odločali, kje bomo živeli. Moramo se upreti temu, da bomo živeli na hodniku.”
Jana Mali je poudarila, da mora biti človek tisti, ki odgovarja za svoje življenje, ne pa sodišče in institucija.
Prepuščeni sami sebi med štirimi zidovi
Svetovalec varuhinje Jure Markič je opozoril, da v nekaterih ustanovah ob koncih tedna niso predvidene nobene dejavnosti. “Prepustijo jih samim sebi in jih posedejo pred televizijo.”
Predstavnik skupnosti privatnih zavodov v državnem preventivnem mehanizmu Jure Trbič je poudaril, da so domovi starejših občanov vezani na normative glede števila zaposlitev.
“To je težava, tako kot je včasih težava število plenic na dan. Normativ pravi tri na dan.”
Državni preventivni mehanizem je opozoril tudi na socialno izključevanje, ko so v domu starejših v Ribnici kavo na oddelku kuhali le tistim, ki so jim jo svojci lahko plačali.
Mladi v domovih za starejše
V domovih za starejše še vedno bivajo tudi številni mladi. Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak: “V domovih za starejše je še približno pet odstotkov mlajših invalidov, ki pridejo tja, ker nimamo drugih socialnovarstvenih programov zanje.”
Mlajši od 65 let ne spadajo v domove, ker tam ni primerno okolje za njih, je dodala Jana Mali: “To je nečloveško. Te zgodbe so nečloveške.”
Zakon o dolgotrajni oskrbi spet prevzelo ministrstvo za zdravje
Jana Mali: “V zadnjih 15 letih, odkar se ta zakon sprejema, je bil ves čas na enem ali drugem ministrstvu. Odgovornost prelagajo na drugega. To ne pomeni nič dobrega za ljudi.”
***
Na področju omejevanja gibanja tujcem, prosilcem za azil in otrokom v državnem preventivnem mehanizmu sodeluje tudi Pravno informacijski center. Katarina Bervar Sternad:
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov.
Mladi v domovih za starejše, kopanje enkrat na tri tedne, disciplina, grožnje z zaprtim oddelkom, prepolne sobe – tudi to so prizori iz slovenskih socialnih zavodov
Kopanje enkrat na tri tedne
Danes se zdi nepredstavljivo, da bi se okopali samo enkrat na tri tedne. Kot je opozoril državni preventivni mehanizem, stanovalci doma upokojencev Idrija – enota Marof doživljajo prav to. Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih: “Interval kopanja na tri tedne nikakor ne zagotavlja normalnih higienskih razmer. Tako dolgo obdobje med kopanji bi lahko opredelili kot grdo ravnanje s posameznikom.”
Šest mesecev na hodniku oddelka za dementne
Šelih je opozoril tudi na primer v enoti Koper Doma upokojencev Ptuj: “Posameznik je bil v domu za starejše nameščen na hodniku, ker zanj ni bilo prostora v bivalnih prostorih.”
Vodja enote Koper Janez Dolšak pravi, da so ga bili dolžni sprejeti na podlagi sodne odločbe, čeprav so se pritožili, da gospod ne sodi na varovani oddelek, ker nima demence.
“Gospoda so pripeljali, čeprav je bil oddelek povsem poln. Naredili smo improvizirano bivališče na hodniku in ga zaprli s paravanom, tako da ni bil ravno vsem na očeh.”
Dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo pravi, da je to popolnoma nesprejemljivo: “To je grozno. Se čudim, da to v Sloveniji sploh obstaja in da je ta primer sploh bil mogoč. To so nečloveške razmere, to ni bivanje. To ne more biti niti začasno bivališče. Tukaj gre za življenje ljudi. In mi smo tisti, ki bomo odločali, kje bomo živeli. Moramo se upreti temu, da bomo živeli na hodniku.”
Jana Mali je poudarila, da mora biti človek tisti, ki odgovarja za svoje življenje, ne pa sodišče in institucija.
Prepuščeni sami sebi med štirimi zidovi
Svetovalec varuhinje Jure Markič je opozoril, da v nekaterih ustanovah ob koncih tedna niso predvidene nobene dejavnosti. “Prepustijo jih samim sebi in jih posedejo pred televizijo.”
Predstavnik skupnosti privatnih zavodov v državnem preventivnem mehanizmu Jure Trbič je poudaril, da so domovi starejših občanov vezani na normative glede števila zaposlitev.
“To je težava, tako kot je včasih težava število plenic na dan. Normativ pravi tri na dan.”
Državni preventivni mehanizem je opozoril tudi na socialno izključevanje, ko so v domu starejših v Ribnici kavo na oddelku kuhali le tistim, ki so jim jo svojci lahko plačali.
Mladi v domovih za starejše
V domovih za starejše še vedno bivajo tudi številni mladi. Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak: “V domovih za starejše je še približno pet odstotkov mlajših invalidov, ki pridejo tja, ker nimamo drugih socialnovarstvenih programov zanje.”
Mlajši od 65 let ne spadajo v domove, ker tam ni primerno okolje za njih, je dodala Jana Mali: “To je nečloveško. Te zgodbe so nečloveške.”
Zakon o dolgotrajni oskrbi spet prevzelo ministrstvo za zdravje
Jana Mali: “V zadnjih 15 letih, odkar se ta zakon sprejema, je bil ves čas na enem ali drugem ministrstvu. Odgovornost prelagajo na drugega. To ne pomeni nič dobrega za ljudi.”
***
Na področju omejevanja gibanja tujcem, prosilcem za azil in otrokom v državnem preventivnem mehanizmu sodeluje tudi Pravno informacijski center. Katarina Bervar Sternad:
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Neveljaven email naslov