Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili tudi hitri padci.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo.
“Kriptovalute so nastale kot odgovor na padec zaupanja v finančne institucije. Pri transakcijah ni treba zaupati nikomur, razen sistemu kot takemu.” – Marko Pahor, Ekonomska fakulteta
Tudi stroški poslovanja z denimo Bitcoinom so nični ali zelo nizki, kar je ena od privlačnih lastnosti za uporabnike. Druga pa je vsaj navidezna anonimnost. Zgodovina vseh transakcij Bitcoinov je denimo javna, a včasih ne moreš vedeti, kdo je lastnik posamezne elektronske denarnice.
“Institucije, kot so menjalnice kriptovalut, so regulirane, od uporabnika zahtevajo vse podatke. Denarne vstopne in izstopne točke so nadzorovane in delujejo v skladu z zakonodajo o pranju denarja.” – Jure Pirc, predsednik Bitcoin društva Slovenije
A na Uradu za preprečevanje pranja denarja so nam pisno pojasnili, da nekatere menjalne platforme pomanjkljivo spoštujejo predpise in zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kar omogoča precejšnjo anonimnost oseb, ki opravljalo plačila nezakonitih dobrin. Urad je doslej prejel okrog 10 prijav sumljivih transakcij, pri katerih je bila zaznana uporaba virtualnih valut.
Natančnih statik pri Policiji ne vodijo, saj so kriptovalute le sredstvo, ne pa vrsta kaznivega dejanja. A iz izkušenj ugotavljajo, da se v zadnjem času pri takih dejavnostih uporaba kriptovalut veča.
“Kriptovalute srečujemo na področju trgovanja z drogami, izsiljevalskih virusov, pri kupovanju nelegalnih dobrin prek spleta, denimo orožja, ponarejenih plačilnih kartic in vsebin z zlorabami otrok.” – Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor v sektorju za gospodarsko kriminaliteto
A obravnava kriminalnih dejanj ni edino področje, kjer se odpirajo nova vprašanja.
“Zaradi anonimnosti včasih ne vemo, s kom sklepamo pogodbo, kako je z veljavnostjo pogodb, kdo bo presojal v primerih sporov, pod čigavo jurisdikcijo spadajo.” – pravnik Ivo Grlica
Marko Pahor meni, da gre v tem trenutku za pri kriptovalutah izredno tvegano špekulativno naložbo. “Nikomur ne bi svetoval, da gre v naložbo v kriptovalute s kakšnim večjim delom svojega premoženja. Morda do 10 odstotkov, če si pripravljen toliko tvegati, zakaj pa ne.”
Za primer: Prejšnji četrtek je v primerjavi z dnem poprej vrednost enega Bitcoina poskočila za skoraj 500 evrov na 2380 evrov. S tem se je vrnila na vrednost, ki jo je imela mesec dni nazaj, vmes pa je padla celo že za tretjino. “Volatilnost trga je povezana s poplavo informacij in čustvenim odzivom vlagateljev na trenutne dogodke na trgu,” pravi Jure Pirc.
Pravnik Ivo Grlica meni, da se bodo morale mednarodne in nacionalne institucije vse bolj intenzivno ukvarjati z regulacijo, saj bo tehnologija prešla v vse širšo rabo.
“Gre za vprašanje, katera država bo prepoznala priložnosti in ponudila najbolj ugodno regulatorno okolje za pritegnitev investicij na tem področju.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo. V Vročem mikrofonu se vprašamo, kaj novega prinašajo verige podatkovnih blokov v finančni in pravni svet, kje se skrivajo nevarnosti in kje priložnosti.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili tudi hitri padci.
Vrednost kriptovalut se je v letošnjem letu strmo dvigovala, Bitcoin, Ethereum in drugi virtualni kovanci so dosegali rekordne vrednosti. A ob hitrih vzponih so sledili prav tako hitri padci. Nova finančna tehnologija hkrati odpira vrsto vprašanj glede anonimnosti, pravne ureditve in regulacije, davkov, nezakonitih dejavnosti in nenazadnje tudi priložnosti za vlagatelje in vsakodnevno rabo.
“Kriptovalute so nastale kot odgovor na padec zaupanja v finančne institucije. Pri transakcijah ni treba zaupati nikomur, razen sistemu kot takemu.” – Marko Pahor, Ekonomska fakulteta
Tudi stroški poslovanja z denimo Bitcoinom so nični ali zelo nizki, kar je ena od privlačnih lastnosti za uporabnike. Druga pa je vsaj navidezna anonimnost. Zgodovina vseh transakcij Bitcoinov je denimo javna, a včasih ne moreš vedeti, kdo je lastnik posamezne elektronske denarnice.
“Institucije, kot so menjalnice kriptovalut, so regulirane, od uporabnika zahtevajo vse podatke. Denarne vstopne in izstopne točke so nadzorovane in delujejo v skladu z zakonodajo o pranju denarja.” – Jure Pirc, predsednik Bitcoin društva Slovenije
A na Uradu za preprečevanje pranja denarja so nam pisno pojasnili, da nekatere menjalne platforme pomanjkljivo spoštujejo predpise in zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kar omogoča precejšnjo anonimnost oseb, ki opravljalo plačila nezakonitih dobrin. Urad je doslej prejel okrog 10 prijav sumljivih transakcij, pri katerih je bila zaznana uporaba virtualnih valut.
Natančnih statik pri Policiji ne vodijo, saj so kriptovalute le sredstvo, ne pa vrsta kaznivega dejanja. A iz izkušenj ugotavljajo, da se v zadnjem času pri takih dejavnostih uporaba kriptovalut veča.
“Kriptovalute srečujemo na področju trgovanja z drogami, izsiljevalskih virusov, pri kupovanju nelegalnih dobrin prek spleta, denimo orožja, ponarejenih plačilnih kartic in vsebin z zlorabami otrok.” – Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor v sektorju za gospodarsko kriminaliteto
A obravnava kriminalnih dejanj ni edino področje, kjer se odpirajo nova vprašanja.
“Zaradi anonimnosti včasih ne vemo, s kom sklepamo pogodbo, kako je z veljavnostjo pogodb, kdo bo presojal v primerih sporov, pod čigavo jurisdikcijo spadajo.” – pravnik Ivo Grlica
Marko Pahor meni, da gre v tem trenutku za pri kriptovalutah izredno tvegano špekulativno naložbo. “Nikomur ne bi svetoval, da gre v naložbo v kriptovalute s kakšnim večjim delom svojega premoženja. Morda do 10 odstotkov, če si pripravljen toliko tvegati, zakaj pa ne.”
Za primer: Prejšnji četrtek je v primerjavi z dnem poprej vrednost enega Bitcoina poskočila za skoraj 500 evrov na 2380 evrov. S tem se je vrnila na vrednost, ki jo je imela mesec dni nazaj, vmes pa je padla celo že za tretjino. “Volatilnost trga je povezana s poplavo informacij in čustvenim odzivom vlagateljev na trenutne dogodke na trgu,” pravi Jure Pirc.
Pravnik Ivo Grlica meni, da se bodo morale mednarodne in nacionalne institucije vse bolj intenzivno ukvarjati z regulacijo, saj bo tehnologija prešla v vse širšo rabo.
“Gre za vprašanje, katera država bo prepoznala priložnosti in ponudila najbolj ugodno regulatorno okolje za pritegnitev investicij na tem področju.”
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov