Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Vse okoljevarstvene organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, so bile v primeru Magne izpostavljene zelo močnim pritiskom. Kot pravi Andrej Gnezda iz Umanotere, so doživljali tako pritiske prek medijev kot družabnih omrežij, čeprav je opozarjanje na nepravilnosti zakonska pravica in dolžnost teh organizacij.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pravi, da težko komentira te pritiske, ker ni sodelovala v teh postopkih. Prepričana je, da pritiskov ministrstva za okolje in strokovnih služb ni bilo.
Okoljska pravnica Senka Šifkovič Vrbica pravi, da bi država morala narediti vse, da bi preprečila preganjanje in nadlegovanje. Pojasniti bi morala tudi postopke in vlogo nevladnih organizacij.
“Ne samo, da država tega ni naredila, bila je akter tega nadlegovanja in preganjanja in podpihovanja nestrpnosti.”
Pravnica iz PIC-a pravi, da so ji pri tem v veliki meri šli na roko mediji, ki o primeru niso poročali uravnoteženo. Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Kornelija Marzel pravi, da gre pri takih pritiskih za napad na demokratično ureditev.
“Država po mojem mnenju ni odigrala svoje vloge tako, kot bi jo morala.”
Pritiski na okoljevarstvene organizacije se niso začeli z Magno. Koordinatorica kampanje Rešimo Muro Andreja Slameršek iz društva za opazovanje rib Slovenije pravi, da jih doživljajo vse, odkar so začeli delovati.
“Gre za izjemno velike pritiske investitorjev in vladnih ustanov. Imajo zelo nizko raven komunikacije. Žalijo in kričijo na nas. Razglašajo nas za sovražnike.”
Onemogočajo jim sodelovanje v postopkih, tudi ko dobijo tožbe na sodišču. Okoljske informacije so absolutno javni podatek, kar pomeni, da je treba dostop do njih dovoliti vedno brez izjeme. Toda število pritožb, ki jih v zvezi z dostopom do okoljskih informacij prejema informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, se zadnja tri leta povečuje.
Urad varuhinje človekovih pravic letno prejme približno 130 pobud na področju okolja. Stopnja utemeljenosti je razmeroma visoka. Pri tem ne ugotavlja, da bi šlo za zasebne interese. Pristojni organi oblasti večkrat poskušajo tudi izigrati javnost pri pravici do vpogleda v okoljske informacije in tudi sicer, ko želi javnost sodelovati pri pripravi predpisov.
Varuhinja je kritična tudi do tega, da ministrstvo ni omogočilo kakovostnega sodelovanja javnosti pri pripravi Zakona o varstvu okolja. Gre za več kot 300 členov, pri čemer ministrstvo ni obrazložilo, zakaj jih spreminja.
Zdi se, da je okolje postalo ujetnik politike, ki namesto vsebini pogosto daje prednost formalizmom, pa še pri izpolnjevanju teh ni uspešna. Pri tem je pozorna, da ne pride v konflikt s finančnimi in gospodarskimi interesi, pogosto pa presliši argumente ljudi. Interesi bi morali biti uravnoteženi, vendar bi za to bilo treba prisluhniti vsem stranem.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Vse okoljevarstvene organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu, so bile v primeru Magne izpostavljene zelo močnim pritiskom. Kot pravi Andrej Gnezda iz Umanotere, so doživljali tako pritiske prek medijev kot družabnih omrežij, čeprav je opozarjanje na nepravilnosti zakonska pravica in dolžnost teh organizacij.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pravi, da težko komentira te pritiske, ker ni sodelovala v teh postopkih. Prepričana je, da pritiskov ministrstva za okolje in strokovnih služb ni bilo.
Okoljska pravnica Senka Šifkovič Vrbica pravi, da bi država morala narediti vse, da bi preprečila preganjanje in nadlegovanje. Pojasniti bi morala tudi postopke in vlogo nevladnih organizacij.
“Ne samo, da država tega ni naredila, bila je akter tega nadlegovanja in preganjanja in podpihovanja nestrpnosti.”
Pravnica iz PIC-a pravi, da so ji pri tem v veliki meri šli na roko mediji, ki o primeru niso poročali uravnoteženo. Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Kornelija Marzel pravi, da gre pri takih pritiskih za napad na demokratično ureditev.
“Država po mojem mnenju ni odigrala svoje vloge tako, kot bi jo morala.”
Pritiski na okoljevarstvene organizacije se niso začeli z Magno. Koordinatorica kampanje Rešimo Muro Andreja Slameršek iz društva za opazovanje rib Slovenije pravi, da jih doživljajo vse, odkar so začeli delovati.
“Gre za izjemno velike pritiske investitorjev in vladnih ustanov. Imajo zelo nizko raven komunikacije. Žalijo in kričijo na nas. Razglašajo nas za sovražnike.”
Onemogočajo jim sodelovanje v postopkih, tudi ko dobijo tožbe na sodišču. Okoljske informacije so absolutno javni podatek, kar pomeni, da je treba dostop do njih dovoliti vedno brez izjeme. Toda število pritožb, ki jih v zvezi z dostopom do okoljskih informacij prejema informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, se zadnja tri leta povečuje.
Urad varuhinje človekovih pravic letno prejme približno 130 pobud na področju okolja. Stopnja utemeljenosti je razmeroma visoka. Pri tem ne ugotavlja, da bi šlo za zasebne interese. Pristojni organi oblasti večkrat poskušajo tudi izigrati javnost pri pravici do vpogleda v okoljske informacije in tudi sicer, ko želi javnost sodelovati pri pripravi predpisov.
Varuhinja je kritična tudi do tega, da ministrstvo ni omogočilo kakovostnega sodelovanja javnosti pri pripravi Zakona o varstvu okolja. Gre za več kot 300 členov, pri čemer ministrstvo ni obrazložilo, zakaj jih spreminja.
Zdi se, da je okolje postalo ujetnik politike, ki namesto vsebini pogosto daje prednost formalizmom, pa še pri izpolnjevanju teh ni uspešna. Pri tem je pozorna, da ne pride v konflikt s finančnimi in gospodarskimi interesi, pogosto pa presliši argumente ljudi. Interesi bi morali biti uravnoteženi, vendar bi za to bilo treba prisluhniti vsem stranem.
Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?
V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.
Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.
Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.
Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.
Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov