Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Kako pa je v Sloveniji?
Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Nov socialni steber prinaša nov nabor storitev, ki bodo po zagotovilih ministrstva za zdravje primerljive s storitvami institucionalnega varstva. V Sloveniji smo sicer med evropskimi državami na repu, kar zadeva rast sredstev za oskrbo na domu, in visoko po deležu vlaganj v institucije. Pričakujejo, da se bodo osebe po uveljavitvi zakona pozneje odločale za storitve institucionalnega varstva, to naj bi izboljšalo tudi katastrofalno stanje glede domov za starejše, kar smo na Valu 202 že izpostavljali.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo nasprotno. Sekretar skupnosti Jaka Bizjak:
“Glede na to, da bodo cene storitve, količine denarja in načrtovanje zmogljivosti prepuščeni ministrstvu za zdravje, se lahko hitro zgodi, da bo zmogljivosti premalo.”
Klavdija Kobal Straus z ministrstva za zdravje pravi, da se ji zdi grozljivo, ko se postavi v vlogo današnjih izvajalcev, in se sprašuje, kaj o tem mislijo današnji uporabniki.
Dolgotrajna oskrba bo skupaj stala približno 360 milijonov evrov. Del sredstev v vrednosti približno 200 milijonov evrov, ki smo jih za dolgotrajno oskrbo že namenjali iz blagajn zdravstvenega ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja, bo zakon prenesel na podračun, nad katerim bo imel nadzor ZZZS. Tam predloga še niso preučili.
Anita Jacovič, ministrstvo za zdravje:
“Teh 200 milijonov evrov se bo spremenilo v prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo. Na ta račun se bosta znižali prispevni stopnji, ki ju zdaj plačujemo v blagajni za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.”
Ker pa se širi obseg storitev, bo za dolgotrajno oskrbo treba zagotoviti še dodatnih 110 milijonov evrov. Tukaj ministrstvo uvaja obvezno doplačilo za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo plačevali vsi, odvisno pa bo od statusa posameznika. “Za upokojenca bo ta znesek znašal od približno 2 do 20 evrov, odvisno od višine pokojnine. Za socialno ogrožene bo poskrbela veljavna zakonodaja.
Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bo posameznik, ki danes na primer prijema dodatek za pomoč in postrežbo, v novem sistemu na slabšem kot danes, Klavdija Kobal Straus zagotavlja, da z dolgotrajno oskrbo nihče ne bi smel dobiti manj. Ob tem poudarja, da lahko posameznika od tega, da postane uporabnik dolgotrajne oskrbe, loči le prometna nesreča.
“S tem pomembno krepimo obstoječe sposobnosti uporabnika in ga podpiramo, da ostaja v vitalnem in kakovostnem življenju predvsem v domačem okolju čim dlje.”
Ob prenosu pristojnosti za pripravo zakona z ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, na ministrstvo za zdravje so strokovnjaki svarili, da bi to lahko prineslo medikalizacijo dolgotrajne oskrbe. Kot pravi Mateja Nagode z inštituta za socialno varstvo, se to kaže v predvidenih profilih, ki so v predlogu zakona orientirani predvsem na medicinski kader. “Na primer, za koordinacijo dolgotrajne oskrbe je predvidena diplomirana medicinska sestra.” Med več kot 100 vodji in koordinatorkami na področju pomoči na domu je danes večina socialnih delavk. Na ministrstvu so se za profil medicinske sestre odločili z namenom povezave z zdravstvenim sistemom.
Mateja Nagode opozarja, da predlog za najtežjo kategorijo izključuje možnost storitve oskrbe na domu. “Potem je zakon mogoče neskladen sam s seboj. Že vrsto let v Sloveniji spodbujamo skupnostno oskrbo in tudi eden od ciljev zakona je, da se osebi, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Menimo, da je to temeljna človekova pravica.” Na ministrstvu pravijo, da bo taka oseba imela možnost, da dobi osebnega pomočnika.
Že danes zelo velik delež neformalne oskrbe prevzamejo izjemno obremenjeni svojci. Njihovo delo ni priznano. Predlog med drugim predvideva možnost nadomestne oskrbe, na ministrstvu, ki je pristojno za socialne zadeve, pa mu očitajo, da preveč poudarja neformalno oskrbo in premalo vlogo lokalne skupnosti. Predlog tudi ne upošteva nekaterih rešitev, ki so bile predvidene v prejšnjem predlogu, kot so sredstva za prilagoditev bivalnih prostorov in možnost plačane odsotnosti za nego družinskega člana.
Zakon bo v javni obravnavi mesec dni. Če se bodo resorji med seboj uskladili in bo uspešno prestal zakonodajni postopek, se bo sistem uvajal postopoma, v celoti pa bi se začel uveljavljati leta 2020, ko morajo biti zagotovljena tudi sredstva.
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Kako pa je v Sloveniji?
Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Nov socialni steber prinaša nov nabor storitev, ki bodo po zagotovilih ministrstva za zdravje primerljive s storitvami institucionalnega varstva. V Sloveniji smo sicer med evropskimi državami na repu, kar zadeva rast sredstev za oskrbo na domu, in visoko po deležu vlaganj v institucije. Pričakujejo, da se bodo osebe po uveljavitvi zakona pozneje odločale za storitve institucionalnega varstva, to naj bi izboljšalo tudi katastrofalno stanje glede domov za starejše, kar smo na Valu 202 že izpostavljali.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo nasprotno. Sekretar skupnosti Jaka Bizjak:
“Glede na to, da bodo cene storitve, količine denarja in načrtovanje zmogljivosti prepuščeni ministrstvu za zdravje, se lahko hitro zgodi, da bo zmogljivosti premalo.”
Klavdija Kobal Straus z ministrstva za zdravje pravi, da se ji zdi grozljivo, ko se postavi v vlogo današnjih izvajalcev, in se sprašuje, kaj o tem mislijo današnji uporabniki.
Dolgotrajna oskrba bo skupaj stala približno 360 milijonov evrov. Del sredstev v vrednosti približno 200 milijonov evrov, ki smo jih za dolgotrajno oskrbo že namenjali iz blagajn zdravstvenega ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja, bo zakon prenesel na podračun, nad katerim bo imel nadzor ZZZS. Tam predloga še niso preučili.
Anita Jacovič, ministrstvo za zdravje:
“Teh 200 milijonov evrov se bo spremenilo v prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo. Na ta račun se bosta znižali prispevni stopnji, ki ju zdaj plačujemo v blagajni za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.”
Ker pa se širi obseg storitev, bo za dolgotrajno oskrbo treba zagotoviti še dodatnih 110 milijonov evrov. Tukaj ministrstvo uvaja obvezno doplačilo za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo plačevali vsi, odvisno pa bo od statusa posameznika. “Za upokojenca bo ta znesek znašal od približno 2 do 20 evrov, odvisno od višine pokojnine. Za socialno ogrožene bo poskrbela veljavna zakonodaja.
Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bo posameznik, ki danes na primer prijema dodatek za pomoč in postrežbo, v novem sistemu na slabšem kot danes, Klavdija Kobal Straus zagotavlja, da z dolgotrajno oskrbo nihče ne bi smel dobiti manj. Ob tem poudarja, da lahko posameznika od tega, da postane uporabnik dolgotrajne oskrbe, loči le prometna nesreča.
“S tem pomembno krepimo obstoječe sposobnosti uporabnika in ga podpiramo, da ostaja v vitalnem in kakovostnem življenju predvsem v domačem okolju čim dlje.”
Ob prenosu pristojnosti za pripravo zakona z ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, na ministrstvo za zdravje so strokovnjaki svarili, da bi to lahko prineslo medikalizacijo dolgotrajne oskrbe. Kot pravi Mateja Nagode z inštituta za socialno varstvo, se to kaže v predvidenih profilih, ki so v predlogu zakona orientirani predvsem na medicinski kader. “Na primer, za koordinacijo dolgotrajne oskrbe je predvidena diplomirana medicinska sestra.” Med več kot 100 vodji in koordinatorkami na področju pomoči na domu je danes večina socialnih delavk. Na ministrstvu so se za profil medicinske sestre odločili z namenom povezave z zdravstvenim sistemom.
Mateja Nagode opozarja, da predlog za najtežjo kategorijo izključuje možnost storitve oskrbe na domu. “Potem je zakon mogoče neskladen sam s seboj. Že vrsto let v Sloveniji spodbujamo skupnostno oskrbo in tudi eden od ciljev zakona je, da se osebi, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Menimo, da je to temeljna človekova pravica.” Na ministrstvu pravijo, da bo taka oseba imela možnost, da dobi osebnega pomočnika.
Že danes zelo velik delež neformalne oskrbe prevzamejo izjemno obremenjeni svojci. Njihovo delo ni priznano. Predlog med drugim predvideva možnost nadomestne oskrbe, na ministrstvu, ki je pristojno za socialne zadeve, pa mu očitajo, da preveč poudarja neformalno oskrbo in premalo vlogo lokalne skupnosti. Predlog tudi ne upošteva nekaterih rešitev, ki so bile predvidene v prejšnjem predlogu, kot so sredstva za prilagoditev bivalnih prostorov in možnost plačane odsotnosti za nego družinskega člana.
Zakon bo v javni obravnavi mesec dni. Če se bodo resorji med seboj uskladili in bo uspešno prestal zakonodajni postopek, se bo sistem uvajal postopoma, v celoti pa bi se začel uveljavljati leta 2020, ko morajo biti zagotovljena tudi sredstva.
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala Antarktični sporazum, temu koraku bi moral slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, a se zaradi podajanja pristojnosti med ministrstvi ni zgodilo nič. Naša država bi morala namreč pristopiti tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, kot je, recimo, Madridski protokol, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo. Brez njih so slovenski raziskovalci prikrajšani za samostojno delo na območjih Arktike in Antarktike, in podporo drugih mednarodnih raziskovalnih institucij. Zakaj so polarne raziskave v dobi podnebnih sprememb izjemnega pomena in zakaj bi morala biti zraven tudi Slovenija?
Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:
Hrvati bodo prvič v zgodovini na parlamentarne volitve odšli v sredini tedna, kar pomeni dodaten dela prost dan in dobesedno praznik demokracije. Kampanjo je zaznamovala napoved predsednika države Milanovića, da bo postal novi premier, ustavno sodišče mu je aktivno vključevanje v predvolilne dejavnosti formalno sicer preprečilo. Kampanja je dokaj prazna in zožena predvsem na verbalne spopade med premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Zoranom Milanovićem. Komu kaže bolje, kaj bi prinesle morebitne spremembe, kakšni izzivi čakajo Hrvaško, katere so ključne dileme za boljšo prihodnost … Bodo uspešnejše Reke pravice (geslo koalicije SDP) ali bodo zmagali Vsi izzivi (geslo koalicije HDZ)?
Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?
V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.
Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?
Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom.
Pred kratkim je minilo dve leti od začetka vojne v Ukrajini, čez nekaj dni bo pol leta, kar poteka genocidna vojna na območju Gaze in na drugih palestinskih območjih. Človeku, ki vojne še ni izkusil, so vsakodnevno ubijanje, strah, negotovost, izgube bližnjih, tudi begunstvo, v resnici nepredstavljivi: če jih mora izkusiti otrok, še toliko bolj.
Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.
Neveljaven email naslov