Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Neveljaven email naslov