Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.

Standarde je vlada v odhajanju s številnimi omilitvami, predrugačenimi formulacijami in poimenovanji ali kar s črtanjem iz obstoječe ureditve nepreklicno znižala

Več kot eno leto smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom.

Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, pa tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim, in to s številnimi ukrepi.

A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, pristojna ministrstva, na čelu z MOP, počnejo prav to.

Z razlago, da se moramo prilagoditi evropski zakonodaji, že dosežene standarde s številnimi omilitvami, predrugačenimi formulacijami in poimenovanji ali kar s črtanjem iz obstoječe ureditve nepreklicno zmanjšuje.

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki zakonsko opredeljuje, kaj hrup je in kako ga omejiti, da ne bo preveč škodil ljudem, je bila zato v zadnjem desetletju večkrat predlagana, pa tudi zavrnjena. Zadnja različica je doživela posebej oster odziv: s številnimi pripombami so se ji uprli zdravstveni strokovnjaki in civilna družba, na napake v postopku sprejemanja – predvsem izključevanje javnosti iz debate – je opozorila varuhinja človekovih pravic, številne pripombe je imela Komisija za preprečevanje korupcije. In ker je vlada uredbo sprejemala na svoji predzadnji seji, v času, ko je že nekaj mesecev imela pristojnost opravljati samo tekoče posle, je svoje pomisleke zapisala še Služba vlade za zakonodajo in pozvala k preučitvi, ali res gre za nujne posle.

Vse to vlade ni ustavilo: v četrtek, 15. junija, je sprejela Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.