Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Češka ima najnižjo brezposelnost v Evropski uniji, a tudi številne probleme. Kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak
Novejša zgodovina Češke je drugačna od slovenske. Zaznamovala jo je praška pomlad, nekaj mesecev liberalizacije se je končalo avgusta 1968 z vdorom sovjetskih čet. Prelom je pomenila žametna revolucija leta 1989, kmalu sta nastali dve državi, Češka in Slovaška. Robert Časensky, urednik raziskovalne in reportažne revije Reporter, nekdaj pa urednik osrednjega češkega časnika Dnes pojasnjuje, da so imeli srečo, da je razpad Češkoslovaške po letu 1990 potekal zelo gladko, saj so si delitve države želeli na obeh straneh. “Devetdeseta so bila zelo optimistična leta, velika večina ljudi je verjela, da bomo zahodne države kmalu dohiteli po demokratičnosti in gospodarski razvitosti. To se je izkazalo za težko nalogo, a vseeno so bila devetdeseta a v češki zgodovini najbolj optimistično desetletje,” še pravi Časensky in ocenjuje, da je Češka potegnila nekaj pravih potez, ki so omogočile razvoj države, v primerjavi s Slovenijo, je bilo na primer manj anomalij pri privatizaciji.
“Kar nedvomno delamo prav, je, da smo precej odprto izvozno gospodarstvo z močnimi vezmi z Nemčijo, pa tudi z drugimi državami Evropske unije. Češkemu gospodarstvu je vstop v EU na dolgi rok zelo pomagal. Uspešna je bila tudi privatizacija v devetdesetih letih, ko smo v nekaj letih celotno gospodarstvo preselili v zasebne roke. Še vedno mislim, da je bil to v tistem času pravi korak.” – Robert Časensky
Sinonim za češko gospodarstvo je seveda avtomobilska tovarna Škoda, ki je tradicionalno priljubljena tudi v Sloveniji. Ob povezovanju z Volkswagnom ji je uspelo obstati in narediti korak naprej. Poleg tega praktično vsak tretji Čeh vozi Škodo. Njen tržni delež se na domačem tržišču sicer počasi znižuje, saj so včasih obvladovali kar 80% domačega voznega parka. A veliko Čehov je oboževalcev Škode in za veliko ljudi je del nacionalnega ponosa.
Za nizko brezposelnostjo se skrivajo nizke plače
Lukaš Kovanda je ekonomist mlajše generacije, je sredi svojih tridesetih let. Dela v investicijskem in analitičnem podjetju Cyrrus. Kovanda je izpostavil nizko stopnjo brezposelnosti, ta je po podatkih Eurostata celo najnižja v vsej Evropski uniji. Kako je mogoče, da ima Češka le 2,4% stopnjo brezposelnosti?
“Na nizko stopnjo brezposelnosti vpliva več dejavnikov. Sindikati na Češkem so denimo zelo šibki, od devetdesetih je članstvo v njih ves čas padalo. Plače so zato ostale nizke, posledično pa je zaposlenost lahko višja, saj delodajalci nimajo velikih stroškov. Drug razlog je struktura našega gospodarstva in naša lega. Gospodarsko smo država, ki bi morala biti del Nemčije, saj je naša trgovina z Nemci zelo intenzivna, čeprav nimamo evra. Za nemško avtomobilsko industrijo imamo veliko dobaviteljev, Nemčija pa je v zadnjih letih gospodarsko zelo močna, kar se odraža tudi na številu služb na Češkem. Na Češkem skoraj ni brezposelnih, to je zaradi silno močnega ekonomskega stroja, ki se imenuje Nemčija.” – Lukaš Kovanda
Češka ima tako celo za eno-odstotno točko nižjo brezposelnost kot Nemčija, a seveda vse skupaj dobi drug kontekst, ko nizko brezposelnost postavimo ob bok plačam. Po podatkih Eurostata, je povprečna bruto urno postavka na Češkem le 11 evrov, s čemer minimalno zaostajajo celo za Slovaško. Za primerjavo, v Nemčiji je povprečni bruto zaslužek na uro več kot 34 evrov, v Sloveniji pa 17 evrov.
Slovensko in češko gospodarstvo sta si sicer v marsičem zelo podobna – po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj imamo skoraj enake davke na delo, obe gospodarstvi se zelo zanašata na izvoz in imata približno enak odstotek BDP uvoza in izvoza, obe v zadnjih letih spet beležita visoko gospodarsko rast (Češka denimo lani 4,3%, Slovenija pa 5%). Češki BDP na prebivalca znaša 36.350€, slovenski pa 34.900€. Je pa tudi kar nekaj pomembnih razlik, omenimo tisto najbolj v oči bodečo – češki javni dolg je skoraj 49% njihovega BDP, slovenski pa 97%. Pri nas se je v času gospodarske krize dolg podvojil, na Češkem ostaja na skoraj enaki ravni. Ekonomist Lukaš Kovanda pravi, da je k temu vsaj delno pripomoglo tudi to, da Čehi še vedno uporabljajo svojo tradicionalno valuto krono.
Politika iz risanke
Če se nam v Sloveniji zdi, da sestavljanje vlade po junijskih volitvah traja predolgo, so na Češkem na novo vlado čakali dolgih devet mesecev po volitvah. Junija je prisegla zelo kompromisna vlada, ki jo vodi 63-letni Andrej Babiš.
Analitičarka Veronika Vichova iz think-tanka European Values razloži, da so tradicionalne politične stranke zašle v krizo, politične debate so se zelo radikalizirale in postale populistične. Tudi na Češkem so velika politična tema begunci in migranti, čeprav jih v državi praktično ni, podelili so le 13 azilov.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je tako z 31% zmagala stranka Ano, ki jo je leta 2012 ustanovil milijarder Andrej Babiš. Ta prav tako kot pred kratkim znova izvoljeni predsednik Miloš Zeman, velja za kontroverzno osebnost.
Nekateri kritični Čehi za predsednika Zemana pravijo, da je češki Trump, no, to bi pravzaprav lahko bil nekoliko bolj uglajeni Babiš, ki pa je sicer milijarder. Veronika Vichova podobo čeških voditeljev povezuje z risankami: “Če sem iskrena, Čehi so zelo nagnjeni k razgradnji vsega, zato ni nič nenavadnega, da je tako uspešen ravno predsednik Zeman, ki se včasih obnaša kot kakšen lik iz risanke. Trump ima med Čehi podoben učinek.”
Poseben fenomen je novi premier, 63-letni Andrej Babiš. Ekonomist Lukaš Kovanda pojasnjuje, da si je Babiš veliko bogastvo nabral v devetdesetih letih. Rojen je bil na Slovaškem, na Češkem je začel poslovati v 90-ih, ko se je po lastnih besedah sprl s takratnim slovaškim voditeljem Mečiarjem. V Pragi je ustanovil podjetje Agrofert in bil zelo uspešen. V tistem obdobju panoge kot je kmetijstvo, niso bile priljubljene med podjetniki, Babiš pa je bil na nek način vizionarski in uspelo mu je zgraditi imperij v kmetijstvu.
“Pri vodenju poslov je brezkompromisen, slovi kot “silak”.” – Lukaš Kovanda o premierju Babišu
Imel je dobre povezave s politiki, po vrsti korupcijskih škandalov v največjih strankah pa se je odločil za neposreden vstop v politiko. V stranko je vložil veliko denarja in bil leta 2013 uspešen na volitvah, takrat je postal finančni minister. Imel je srečo, v času njegovega ministrovanja je češko gospodarstvo začelo rasti. Precej stvari, na katere ni imel vpliva, mu je pomagalo, tako da je veliko ljudi mislilo, da je to njegova zasluga.
Korupcija in politizacija medijev
Seveda tudi na Češkem niso imuni na korupcijo, vanjo so vpleteni tudi oblastniki, pojasnjuje urednik reportažne revije Reporter Robert Časensky: “Korupcija je še vedno težava, v preteklosti pa je bila res velik problem. Obe veliki stranki sta doživeli hude škandale, njuna težava pa je bila, da jih nista skušali rešiti, ampak prikriti, kar je po mojem mnenju tudi glavni razlog za priljubljenost novih strank. A tudi zdaj je precej podobno – trenutnega predsednika vlade preiskujejo zaradi zlorabe državnih in evropskih sredstev. Še vedno pa mu zaupa okrog 30% ljudi, ki so mu namenili svoj glas. Korupcija je torej na Češkem še vedno velik problem.”
Tudi razmere na področju novinarstva in medijev so na Češkem precej zamegljene. Predvsem zaradi vloge premiera Andreja Babiša, ki je istočasno tudi lastnik veliko različnih medijev. V lasti ima recimo najbolj priljubljeno radijsko postajo, dva od petih najbolj popularnih časopisov, njegov vpliv je čutiti v najbolj priljubljenih večernih TV poročilih, Babiš je tudi lastnik ene izmed najbolj priljubljenih novičarskih spletnih strani.
Prihodnost Češke
“Želim si verjeti, da bo Češka čez 10 let v veliko boljšem položaju, kot je zdaj, čeprav je za življenje že zdaj dobra država. Je varna, precej dobro razvita, ima dobre odnose s sosedami. Osebno si želim, da bi Češka ostala v EU, ta pa bi se morala vsaj malo spremeniti.” – Robert Časensky
“Zdaj smo gospodarstvo, usmerjeno v proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo, ujeti smo v tako imenovano “past srednjega dohodka”. Nekako moramo uiti iz nje, če ne, bomo ostali država s podizvajalskimi podjetji za nemško industrijo, plače pa bodo še vedno zaostajale za Zahodom.” – Lukaš Kovanda
“Mislim, da ne smemo od demokracije pričakovati samo koristi ampak se moramo do nje obnašati odgovorno. Ne smemo se kar tako vdati, ker je včasih pač težko.” – Veronika Vichova
Češke zastave ob avtocesti
Pot med Brnom in Prago je dolga približno 200 kilometrov. Na tej poti pa je neposredno ob avtocesti zanimivo spremljati skorajda neskončno število jumbo plakatov, na katerih so izključno češke zastave.
“To je zanimiva zgodba. Pred časom je v veljavo stopil zakon, ki zaradi varnosti prepoveduje oglaševanje na velikih plakatih tik ob avtocestah. Lastniki teh jumbo plakatov so po prepovedi na to oglaševalsko površino nalepili češke zastave. Konstrukcij zdaj oblasti ne morejo odstraniti, ker zakon prepoveduje uničevanje nacionalnih emblemov, torej čeških zastav.” – Veronika Vichova
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Češka ima najnižjo brezposelnost v Evropski uniji, a tudi številne probleme. Kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak
Novejša zgodovina Češke je drugačna od slovenske. Zaznamovala jo je praška pomlad, nekaj mesecev liberalizacije se je končalo avgusta 1968 z vdorom sovjetskih čet. Prelom je pomenila žametna revolucija leta 1989, kmalu sta nastali dve državi, Češka in Slovaška. Robert Časensky, urednik raziskovalne in reportažne revije Reporter, nekdaj pa urednik osrednjega češkega časnika Dnes pojasnjuje, da so imeli srečo, da je razpad Češkoslovaške po letu 1990 potekal zelo gladko, saj so si delitve države želeli na obeh straneh. “Devetdeseta so bila zelo optimistična leta, velika večina ljudi je verjela, da bomo zahodne države kmalu dohiteli po demokratičnosti in gospodarski razvitosti. To se je izkazalo za težko nalogo, a vseeno so bila devetdeseta a v češki zgodovini najbolj optimistično desetletje,” še pravi Časensky in ocenjuje, da je Češka potegnila nekaj pravih potez, ki so omogočile razvoj države, v primerjavi s Slovenijo, je bilo na primer manj anomalij pri privatizaciji.
“Kar nedvomno delamo prav, je, da smo precej odprto izvozno gospodarstvo z močnimi vezmi z Nemčijo, pa tudi z drugimi državami Evropske unije. Češkemu gospodarstvu je vstop v EU na dolgi rok zelo pomagal. Uspešna je bila tudi privatizacija v devetdesetih letih, ko smo v nekaj letih celotno gospodarstvo preselili v zasebne roke. Še vedno mislim, da je bil to v tistem času pravi korak.” – Robert Časensky
Sinonim za češko gospodarstvo je seveda avtomobilska tovarna Škoda, ki je tradicionalno priljubljena tudi v Sloveniji. Ob povezovanju z Volkswagnom ji je uspelo obstati in narediti korak naprej. Poleg tega praktično vsak tretji Čeh vozi Škodo. Njen tržni delež se na domačem tržišču sicer počasi znižuje, saj so včasih obvladovali kar 80% domačega voznega parka. A veliko Čehov je oboževalcev Škode in za veliko ljudi je del nacionalnega ponosa.
Za nizko brezposelnostjo se skrivajo nizke plače
Lukaš Kovanda je ekonomist mlajše generacije, je sredi svojih tridesetih let. Dela v investicijskem in analitičnem podjetju Cyrrus. Kovanda je izpostavil nizko stopnjo brezposelnosti, ta je po podatkih Eurostata celo najnižja v vsej Evropski uniji. Kako je mogoče, da ima Češka le 2,4% stopnjo brezposelnosti?
“Na nizko stopnjo brezposelnosti vpliva več dejavnikov. Sindikati na Češkem so denimo zelo šibki, od devetdesetih je članstvo v njih ves čas padalo. Plače so zato ostale nizke, posledično pa je zaposlenost lahko višja, saj delodajalci nimajo velikih stroškov. Drug razlog je struktura našega gospodarstva in naša lega. Gospodarsko smo država, ki bi morala biti del Nemčije, saj je naša trgovina z Nemci zelo intenzivna, čeprav nimamo evra. Za nemško avtomobilsko industrijo imamo veliko dobaviteljev, Nemčija pa je v zadnjih letih gospodarsko zelo močna, kar se odraža tudi na številu služb na Češkem. Na Češkem skoraj ni brezposelnih, to je zaradi silno močnega ekonomskega stroja, ki se imenuje Nemčija.” – Lukaš Kovanda
Češka ima tako celo za eno-odstotno točko nižjo brezposelnost kot Nemčija, a seveda vse skupaj dobi drug kontekst, ko nizko brezposelnost postavimo ob bok plačam. Po podatkih Eurostata, je povprečna bruto urno postavka na Češkem le 11 evrov, s čemer minimalno zaostajajo celo za Slovaško. Za primerjavo, v Nemčiji je povprečni bruto zaslužek na uro več kot 34 evrov, v Sloveniji pa 17 evrov.
Slovensko in češko gospodarstvo sta si sicer v marsičem zelo podobna – po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj imamo skoraj enake davke na delo, obe gospodarstvi se zelo zanašata na izvoz in imata približno enak odstotek BDP uvoza in izvoza, obe v zadnjih letih spet beležita visoko gospodarsko rast (Češka denimo lani 4,3%, Slovenija pa 5%). Češki BDP na prebivalca znaša 36.350€, slovenski pa 34.900€. Je pa tudi kar nekaj pomembnih razlik, omenimo tisto najbolj v oči bodečo – češki javni dolg je skoraj 49% njihovega BDP, slovenski pa 97%. Pri nas se je v času gospodarske krize dolg podvojil, na Češkem ostaja na skoraj enaki ravni. Ekonomist Lukaš Kovanda pravi, da je k temu vsaj delno pripomoglo tudi to, da Čehi še vedno uporabljajo svojo tradicionalno valuto krono.
Politika iz risanke
Če se nam v Sloveniji zdi, da sestavljanje vlade po junijskih volitvah traja predolgo, so na Češkem na novo vlado čakali dolgih devet mesecev po volitvah. Junija je prisegla zelo kompromisna vlada, ki jo vodi 63-letni Andrej Babiš.
Analitičarka Veronika Vichova iz think-tanka European Values razloži, da so tradicionalne politične stranke zašle v krizo, politične debate so se zelo radikalizirale in postale populistične. Tudi na Češkem so velika politična tema begunci in migranti, čeprav jih v državi praktično ni, podelili so le 13 azilov.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je tako z 31% zmagala stranka Ano, ki jo je leta 2012 ustanovil milijarder Andrej Babiš. Ta prav tako kot pred kratkim znova izvoljeni predsednik Miloš Zeman, velja za kontroverzno osebnost.
Nekateri kritični Čehi za predsednika Zemana pravijo, da je češki Trump, no, to bi pravzaprav lahko bil nekoliko bolj uglajeni Babiš, ki pa je sicer milijarder. Veronika Vichova podobo čeških voditeljev povezuje z risankami: “Če sem iskrena, Čehi so zelo nagnjeni k razgradnji vsega, zato ni nič nenavadnega, da je tako uspešen ravno predsednik Zeman, ki se včasih obnaša kot kakšen lik iz risanke. Trump ima med Čehi podoben učinek.”
Poseben fenomen je novi premier, 63-letni Andrej Babiš. Ekonomist Lukaš Kovanda pojasnjuje, da si je Babiš veliko bogastvo nabral v devetdesetih letih. Rojen je bil na Slovaškem, na Češkem je začel poslovati v 90-ih, ko se je po lastnih besedah sprl s takratnim slovaškim voditeljem Mečiarjem. V Pragi je ustanovil podjetje Agrofert in bil zelo uspešen. V tistem obdobju panoge kot je kmetijstvo, niso bile priljubljene med podjetniki, Babiš pa je bil na nek način vizionarski in uspelo mu je zgraditi imperij v kmetijstvu.
“Pri vodenju poslov je brezkompromisen, slovi kot “silak”.” – Lukaš Kovanda o premierju Babišu
Imel je dobre povezave s politiki, po vrsti korupcijskih škandalov v največjih strankah pa se je odločil za neposreden vstop v politiko. V stranko je vložil veliko denarja in bil leta 2013 uspešen na volitvah, takrat je postal finančni minister. Imel je srečo, v času njegovega ministrovanja je češko gospodarstvo začelo rasti. Precej stvari, na katere ni imel vpliva, mu je pomagalo, tako da je veliko ljudi mislilo, da je to njegova zasluga.
Korupcija in politizacija medijev
Seveda tudi na Češkem niso imuni na korupcijo, vanjo so vpleteni tudi oblastniki, pojasnjuje urednik reportažne revije Reporter Robert Časensky: “Korupcija je še vedno težava, v preteklosti pa je bila res velik problem. Obe veliki stranki sta doživeli hude škandale, njuna težava pa je bila, da jih nista skušali rešiti, ampak prikriti, kar je po mojem mnenju tudi glavni razlog za priljubljenost novih strank. A tudi zdaj je precej podobno – trenutnega predsednika vlade preiskujejo zaradi zlorabe državnih in evropskih sredstev. Še vedno pa mu zaupa okrog 30% ljudi, ki so mu namenili svoj glas. Korupcija je torej na Češkem še vedno velik problem.”
Tudi razmere na področju novinarstva in medijev so na Češkem precej zamegljene. Predvsem zaradi vloge premiera Andreja Babiša, ki je istočasno tudi lastnik veliko različnih medijev. V lasti ima recimo najbolj priljubljeno radijsko postajo, dva od petih najbolj popularnih časopisov, njegov vpliv je čutiti v najbolj priljubljenih večernih TV poročilih, Babiš je tudi lastnik ene izmed najbolj priljubljenih novičarskih spletnih strani.
Prihodnost Češke
“Želim si verjeti, da bo Češka čez 10 let v veliko boljšem položaju, kot je zdaj, čeprav je za življenje že zdaj dobra država. Je varna, precej dobro razvita, ima dobre odnose s sosedami. Osebno si želim, da bi Češka ostala v EU, ta pa bi se morala vsaj malo spremeniti.” – Robert Časensky
“Zdaj smo gospodarstvo, usmerjeno v proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo, ujeti smo v tako imenovano “past srednjega dohodka”. Nekako moramo uiti iz nje, če ne, bomo ostali država s podizvajalskimi podjetji za nemško industrijo, plače pa bodo še vedno zaostajale za Zahodom.” – Lukaš Kovanda
“Mislim, da ne smemo od demokracije pričakovati samo koristi ampak se moramo do nje obnašati odgovorno. Ne smemo se kar tako vdati, ker je včasih pač težko.” – Veronika Vichova
Češke zastave ob avtocesti
Pot med Brnom in Prago je dolga približno 200 kilometrov. Na tej poti pa je neposredno ob avtocesti zanimivo spremljati skorajda neskončno število jumbo plakatov, na katerih so izključno češke zastave.
“To je zanimiva zgodba. Pred časom je v veljavo stopil zakon, ki zaradi varnosti prepoveduje oglaševanje na velikih plakatih tik ob avtocestah. Lastniki teh jumbo plakatov so po prepovedi na to oglaševalsko površino nalepili češke zastave. Konstrukcij zdaj oblasti ne morejo odstraniti, ker zakon prepoveduje uničevanje nacionalnih emblemov, torej čeških zastav.” – Veronika Vichova
Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Neveljaven email naslov