Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
V skladu z dunajskim modelom socialna stanovanja niso namenjena le dohodkovno najšibkejšim slojem, ampak model nagovarja širše kroge prebivalstva
Daniel Glaser, zaposlen v dunajskem mestnem oddelku za stanovanjsko gradnjo in mednarodne odnose, poudarja, da je dohodkovna meja na Dunaju precej visoka:
“Govorimo o tem, da ima okoli 80% prebivalstva na Dunaju dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred. Namenoma smo naredili tako, ker želimo imeti mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.”
Dunaj ima po zadnjih podatkih skoraj 1,9 milijona prebivalcev in skoraj milijon stanovanj. Koliko jih je dejansko neprofitnih?
“Od milijona stanovanj jih je približno 900.000 takšnih, kjer imajo ljudje stalno prebivališče. Ostalo so počitniška ali pa službena stanovanja. Od teh 900.000 jih je 220.000 v lasti Dunaja. Še okoli 180.000 stanovanj pa je v lasti zadruge. Skupaj imamo torej 400.000 socialnih stanovanj, torej okoli 45%. Skoraj vsako drugo stanovanje na Dunaju je socialno.”
Še o cenah: “Za neprofitna nova stanovanja znaša najemnina med 7,5 in 8,5 evrov na kvadratni meter. To je znesek brez ogrevanja in elektrike. Na prostem trgu je cena med 12 in 18 evrov.”
Mesto sicer hitro raste, delež 45% socialnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu pa skušajo ohraniti. Tudi zato nastaja veliko novih stanovanj, mesto je veliko gradbišče in ponuja precej dela arhitektom. Julia Stoffregen iz biroja Heimspiel Architektur:
“Povpraševanje po manjših stanovanjih je res precejšnje. Veliko je enostarševskih družin oz. manjših družin. Čeprav skuša Dunaj ohranjati nizke najemnine, postaja vse dražje. Stanovanja so razdeljena v kategorije: A, B, C, D. Povpraševanje po B in C je res veliko, zato načrtujemo veliko takšnih stanovanj. Zagovarjamo kompaktno gradnjo, skušamo izpustiti hodnik, ker ga tako ali tako ne potrebujemo. Na primer: stanovanje B kategorije meri okoli 55 kvadratnih metrov.”
Tudi slovenska arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL), ki sta se na Dunaj preselila pred dvema letoma pri svojem delu opažata, da mesto hitro raste in se veliko gradi. Kot poudarjata je na Dunaju precej priložnosti za arhitekte, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s snovanjem stanovanj:
“Dunaj ima velik trg za področje notranje opreme. Všeč nama je, da naročniki tu zelo jasno vedo, kakšen tim sodelavcev imajo za projekt, vse je zelo profesionalno. Ko poskusiš v tujini, ugotoviš, da je svet mala vas.”
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
V skladu z dunajskim modelom socialna stanovanja niso namenjena le dohodkovno najšibkejšim slojem, ampak model nagovarja širše kroge prebivalstva
Daniel Glaser, zaposlen v dunajskem mestnem oddelku za stanovanjsko gradnjo in mednarodne odnose, poudarja, da je dohodkovna meja na Dunaju precej visoka:
“Govorimo o tem, da ima okoli 80% prebivalstva na Dunaju dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred. Namenoma smo naredili tako, ker želimo imeti mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.”
Dunaj ima po zadnjih podatkih skoraj 1,9 milijona prebivalcev in skoraj milijon stanovanj. Koliko jih je dejansko neprofitnih?
“Od milijona stanovanj jih je približno 900.000 takšnih, kjer imajo ljudje stalno prebivališče. Ostalo so počitniška ali pa službena stanovanja. Od teh 900.000 jih je 220.000 v lasti Dunaja. Še okoli 180.000 stanovanj pa je v lasti zadruge. Skupaj imamo torej 400.000 socialnih stanovanj, torej okoli 45%. Skoraj vsako drugo stanovanje na Dunaju je socialno.”
Še o cenah: “Za neprofitna nova stanovanja znaša najemnina med 7,5 in 8,5 evrov na kvadratni meter. To je znesek brez ogrevanja in elektrike. Na prostem trgu je cena med 12 in 18 evrov.”
Mesto sicer hitro raste, delež 45% socialnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu pa skušajo ohraniti. Tudi zato nastaja veliko novih stanovanj, mesto je veliko gradbišče in ponuja precej dela arhitektom. Julia Stoffregen iz biroja Heimspiel Architektur:
“Povpraševanje po manjših stanovanjih je res precejšnje. Veliko je enostarševskih družin oz. manjših družin. Čeprav skuša Dunaj ohranjati nizke najemnine, postaja vse dražje. Stanovanja so razdeljena v kategorije: A, B, C, D. Povpraševanje po B in C je res veliko, zato načrtujemo veliko takšnih stanovanj. Zagovarjamo kompaktno gradnjo, skušamo izpustiti hodnik, ker ga tako ali tako ne potrebujemo. Na primer: stanovanje B kategorije meri okoli 55 kvadratnih metrov.”
Tudi slovenska arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL), ki sta se na Dunaj preselila pred dvema letoma pri svojem delu opažata, da mesto hitro raste in se veliko gradi. Kot poudarjata je na Dunaju precej priložnosti za arhitekte, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s snovanjem stanovanj:
“Dunaj ima velik trg za področje notranje opreme. Všeč nama je, da naročniki tu zelo jasno vedo, kakšen tim sodelavcev imajo za projekt, vse je zelo profesionalno. Ko poskusiš v tujini, ugotoviš, da je svet mala vas.”
Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.
Valentin Inzko končuje 12-letni mandat visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovíni. Avstrijski diplomat poudarja, da bi Evropska unija v regiji lahko naredila več: "Če je nekaj predaleč, je to bolj fatamorgana kot perspektiva." Govoril je tudi o nevarnem odpiranju Pandorine skrinjice, spreminjanju mej in o tem, česa bi se lahko naučili od Tirolske.
O tem, kako nam vlada birokracija in kako se ji lahko upremo, smo se pogovarjali z dr. Rogerjem Berkowitzem, profesorjem politike, filozofije in človekovih pravic na Bard kolidžu v New Yorku in ustanoviteljem Centra za politiko in humanistiko Hannah Arendt. V pogovoru je pojasnil tudi, zakaj še za najmanjšo stvar, ki jo moramo urejati pri pristojnem organu, porabimo ogromno časa in energije in zakaj v teh situacijah tako težko najdemo ustreznega sogovornika.
Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe? Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.
Osamosvojitev Slovenije je terjala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako je z aktivnim državljanstvom trideset let kasneje, zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem vzdušju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?
Uvedba radarjev v Mariboru, množice na ulicah in trgih, odstop mariborskega župana, protesti po vsej Sloveniji, padec vlade … Dr. Boris Vezjak, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in Igor Koršič se spominjajo, ocenjujejo, primerjajo … Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30.obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe. Avtorica: Tatjana Pirc
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos seveda posebna. Zaradi epidemiološke situacije v karavani dirke veljajo stroga pravila, ki jih zapoveduje Mednarodna kolesarska zveza, tako da je organizacija tekmovanja še toliko težja. Smo pa lahko vsi zadovoljni, da dirka bo in da je med prijavljenimi kolesarji tudi Tadej Pogačar. Aktualni zmagovalec francoskega Toura je tudi ambasador slovenskega turizma. In prav o turističnem vidiku dirke smo spregovorili v tokratni oddaji.
Evropska komisija je lani napovedala ustanovitev 750-milijardnega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji za zeleni in digitalni prehod. Kot kaže, se ji na finančnih trgih ne bo treba zadolžiti za ves znesek, saj države članice ne nameravajo počrpati vseh razpoložljivih posojil, bodo pa rade volje vzele dodeljene subvencije. A subvencije za kaj? Komisija je podala smernice: vsaj 37 % izdatkov mora biti usmerjenih v zeleno, 20 % pa v digitalne projekte. Slovenija je temu sledila, morda preveč na silo.
Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
V skoraj enem letu smo unovčili slabo polovico turističnih bonov. Največ, za skoraj 21 milijonov evrov, smo prenočevali v obalno-kraški regiji, najmanj, za dobrih 26 tisoč evrov, pa v zasavski. O tem, kako so zadovoljni s turističnimi boni, smo se pogovarjali z njihovimi uporabniki in državnim sekretarjem Simonom Zajcem z ministrstva za gospodarstvo, kjer so bone zasnovali.
O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope - Evrope, ki bo celovita, svoboda in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. - Tako pravi del pisma, ki ga je na pobudo slovenskega predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podpisalo še 19 drugih voditeljev držav Evropske unije. Kako bodo trenutne razmere sil moči vplivale na evropsko prihodnost? Kaj prinašajo nemške parlamentarne (2021) in francoske predsedniške volitve (2022)? Kako lahko na EU vplivajo države "periferije"? Kdo bo imel največ od slovenskega predsedovanja Svetu EU? Zakaj sta Madžarska in Poljska tako skrenili in kaj to pomeni za EU? Sogovornika: Mojca Širok in profesor dr. Bojan Bugarič
Prvega maja smo predstavili tri zgodbe delavcev, ki se vsak na svoj način soočajo s spremembami na trgu dela v času korone. Delavec, ki že 38 let dela v industriji, opaža vse več individualizma in nadzora, zdravstvena delavca ob ruskih turnusih skrbita še za tri otroke, Woltov dostavljavec v dobro premišljenem sistemu pa divja po ulicah v lovu za bonuse. Kaj opažajo v Delavski svetovalnici, pa pojasnjuje Laura Orel.
Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?
27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.
Neveljaven email naslov
