Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana; Davor Damjanič, Ninamedia; Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
“Radio dosega visok delež ljudi, ta delež je tudi stabilen,” razlaga Andraž Zorko z Valicona. Radijske ustvarjalce zanima, kdo jih/nas posluša, rezultati raziskav so pomembni za medijske odločevalce, lastnike, upravljalce, oglaševalce, medijske strokovnjake … Zato smo pod drobnogled vzeli radijske raziskave. Dr. Katja Prevodnik je povedala, da v službi za programski kontroling na RTV Slovenija z vidika poslušanosti skrbno spremljajo dve raziskavi, Mediano in Radiometrijo, obe kažeta programom Radia Slovenija dobre rezultate, pravi Prevodnikova: “Programe Radia Slovenija posluša približno četrtina prebivalcev, ki so stari od 15 do 75 let.”
Raziskovanje radia je precej trd oreh (priklic spomina, ljudje neradi sodelujejo v anketah, po telefonu lahko kličejo le na javno objavljene številke …). Največja težava pa tiči v tem, ker v Sloveniji radijske raziskave niso metodološko poenotene. Tako lahko vsak uporablja in izpostavlja podatke, ki mu najbolj ustrezajo. Janja Božič Marolt, Mediana: “Menim, da je Mediana v nedosegljivi prednosti pred ostalimi raziskovalci, ker smo se z meritvami javnega mnenja dokazali kot objektivni raziskovalec.” Davor Damjanič z Ninamedie, ki za Mediapool izvaja Radiometrijo: “V letu 2019 načrtujemo povečanje vzorca. Bistveno je, da raziskava ostaja metodološko neoporečna in primerljiva s podobnimi raziskavami po svetu.”
Slovenija je edina država v Evropi, v kateri potekata dve vzporedni radijski raziskavi, ki metodološko nista poenoteni, je povedal dr. David Fernandez Quijada, direktor Službe za raziskovanje medijev na EBU (Evropska radiodifuzna zveza). Odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular razlaga, da rezultate raziskav bere zadržano, ker ne dajejo jasne in celovite slike, obstoj dveh raziskav pa je označil kot nekaj neobičajnega oziroma nenormalnega: “Če bi imeli eno raziskavo, bi vsi uporabniki gledali iste rezultate. Če pa imaš dve, ti ena vedno bolj ustreza, nobena pa ne daje celostne slike, kaj se z radijskimi vsebinami dogaja,” poudarja Štular.
Janja Božič Marolt se strinja, da v Sloveniji potrebujemo enotno radijsko, medijsko valuto, uvedbo le-te pa po njenem mnenju preprečujejo različni močni upravljalci določenih medijev: “Nenavadno je uporabljati dve raziskavi. Si predstavljate, da jezdec jezdi dva konja hkrati? Malo denarja, malo muzike, so rekli včasih, tu pa bi lahko rekli, da za malo denarja dobimo veliko muzike, ker se iz raziskav, v katere se malo vlaga, tudi malo pridobi. Najenostavneje je vrteti glasbo, ne pa vlagati v kakovostne vsebine.” Tudi Davor Damjanič z Ninamedie je povedal, da podpira poenotenje metodologije raziskovanja radia: “Valutna raziskava bi dobro vplivala na razvoj radijskega trga, je pa za to potreben konsenz,” dodaja Damjanič. Andraž Zorko z Valicona pa še opozarja, da bi bilo treba v raziskavah, ki so še vedno osredotočene na merjenje dosega medijev, zamenjati paradigmo, morali bi meriti učinek in vsebino, saj bi s tem ugotovili, kakšna sta v resnici moč in vpliv medijev.
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana; Davor Damjanič, Ninamedia; Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
“Radio dosega visok delež ljudi, ta delež je tudi stabilen,” razlaga Andraž Zorko z Valicona. Radijske ustvarjalce zanima, kdo jih/nas posluša, rezultati raziskav so pomembni za medijske odločevalce, lastnike, upravljalce, oglaševalce, medijske strokovnjake … Zato smo pod drobnogled vzeli radijske raziskave. Dr. Katja Prevodnik je povedala, da v službi za programski kontroling na RTV Slovenija z vidika poslušanosti skrbno spremljajo dve raziskavi, Mediano in Radiometrijo, obe kažeta programom Radia Slovenija dobre rezultate, pravi Prevodnikova: “Programe Radia Slovenija posluša približno četrtina prebivalcev, ki so stari od 15 do 75 let.”
Raziskovanje radia je precej trd oreh (priklic spomina, ljudje neradi sodelujejo v anketah, po telefonu lahko kličejo le na javno objavljene številke …). Največja težava pa tiči v tem, ker v Sloveniji radijske raziskave niso metodološko poenotene. Tako lahko vsak uporablja in izpostavlja podatke, ki mu najbolj ustrezajo. Janja Božič Marolt, Mediana: “Menim, da je Mediana v nedosegljivi prednosti pred ostalimi raziskovalci, ker smo se z meritvami javnega mnenja dokazali kot objektivni raziskovalec.” Davor Damjanič z Ninamedie, ki za Mediapool izvaja Radiometrijo: “V letu 2019 načrtujemo povečanje vzorca. Bistveno je, da raziskava ostaja metodološko neoporečna in primerljiva s podobnimi raziskavami po svetu.”
Slovenija je edina država v Evropi, v kateri potekata dve vzporedni radijski raziskavi, ki metodološko nista poenoteni, je povedal dr. David Fernandez Quijada, direktor Službe za raziskovanje medijev na EBU (Evropska radiodifuzna zveza). Odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular razlaga, da rezultate raziskav bere zadržano, ker ne dajejo jasne in celovite slike, obstoj dveh raziskav pa je označil kot nekaj neobičajnega oziroma nenormalnega: “Če bi imeli eno raziskavo, bi vsi uporabniki gledali iste rezultate. Če pa imaš dve, ti ena vedno bolj ustreza, nobena pa ne daje celostne slike, kaj se z radijskimi vsebinami dogaja,” poudarja Štular.
Janja Božič Marolt se strinja, da v Sloveniji potrebujemo enotno radijsko, medijsko valuto, uvedbo le-te pa po njenem mnenju preprečujejo različni močni upravljalci določenih medijev: “Nenavadno je uporabljati dve raziskavi. Si predstavljate, da jezdec jezdi dva konja hkrati? Malo denarja, malo muzike, so rekli včasih, tu pa bi lahko rekli, da za malo denarja dobimo veliko muzike, ker se iz raziskav, v katere se malo vlaga, tudi malo pridobi. Najenostavneje je vrteti glasbo, ne pa vlagati v kakovostne vsebine.” Tudi Davor Damjanič z Ninamedie je povedal, da podpira poenotenje metodologije raziskovanja radia: “Valutna raziskava bi dobro vplivala na razvoj radijskega trga, je pa za to potreben konsenz,” dodaja Damjanič. Andraž Zorko z Valicona pa še opozarja, da bi bilo treba v raziskavah, ki so še vedno osredotočene na merjenje dosega medijev, zamenjati paradigmo, morali bi meriti učinek in vsebino, saj bi s tem ugotovili, kakšna sta v resnici moč in vpliv medijev.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Neveljaven email naslov