Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj–Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom
Kakšno nevarnost v Evropski uniji predstavljajo populistične, ksenofobične stranke in njihovi kandidatke, kandidati?
“Ni nevarnosti, da bi se zgodil v Evropi pri teh volitvah neki popolni preobrat. Vedno obstajajo ekstremne frakcije. Zdaj jih je nekaj več, ker so se zgrnili nad Evropo problemi, ki jih prej ni bilo. Nevarni so tudi taki kandidati, ki se zdijo zelo zabavni.”
Zakaj ljudi privlačijo praznoglavi demagogi, kot jim pravite?
“Zato, ker jih ne vodijo k temu, da bi morali o stvareh malo globlje razmišljati. Ponujajo enostavne rešitve. Ko rečejo, da bi nekoga “na gobec”, da bi bilo treba koga pregnati, lustrirati, tako ali drugače ugonobiti, utišati, to ljudje hitro razumejo. Najbrž je v človeški naravi, da nas radikalnost, ki se včasih narobe razume kot učinkovitost, fascinira.”
Deset let ste bili poslanec v Evropskem parlamentu. Kaj lahko stori evropski poslanec?
“V teh predvolilnih časih se nekoliko pretirava s pomenom Evropskega parlamenta. To je demokratična tribuna. Obstajajo sicer njegove zakonodajne kompetence, a tudi zakoni, ki jih sprejema Evropski parlament, so bolj določanje standardov kot dejanska zakonodaja. Države še vedno odločajo o stvareh, ki so najbolj bistvene zanje. Evropski parlament pa ustvarja pogoje za to, da krepimo skupnost, da se približujemo Evropi kot entiteti brez meja. Po mojem mnenju je v Evropskem parlamentu preveč drobnjakarske zakonodaje. Mislim, da bo Evropa močnejša, če bodo države močnejše. Treba je najti pravo mero, ko bo Evropska unija razumljena in sprejeta, v kateri se bomo počutili kot Evropejci in v kateri bomo hkrati samozavestni in zaljubljeni v državo, iz katere prihajamo.”
V drugem mandatu ste bili razočarani, ker se Evropska unija, pravite, ni (pravilno) odzivala na ključne izzive …
“Evropsko unijo vodijo in upravljajo tehnokrati brez barve in okusa, ki funkcionirajo kot ekipa, ki se občasno dobi na srečanjih, se poljublja, objema, ustvarja vtis evropske družine, v resnici pa ne oddaja dovolj energije, da bi se Evropa uveljavila kot učinkovito vodena prostovoljna skupnost držav, ki jo bo svet upošteval. Danes Evrope, ko gre za pomembna mednarodna vprašanja, ni za mizo.”
V zadnjih letih pa vendarle vidite vsaj eno svetlo točko, Severno Makedonijo …
“Ta čudež na Balkanu, dogovor, v katerega je bilo težko verjeti, če poznaš mentaliteto Balkancev, kaže, da se lahko veliko več doseže s pogovorom, strpnostjo, z iskanjem skupnih točk kot pa s poglabljanjem problemov in z brušenjem nožev.”
Kaj vam pomeni visoko katalonsko odlikovanje?
“Pomeni mi veliko, delim ga s kolegi iz Evropskega parlamenta, s katerimi smo dve leti opozarjali Evropo, da je vprašanje katalonske samoodločbe in poti do samoodločbe vprašanje verodostojnosti Evropske unije.”
Veliko je nezaupanja v politike in politiko. Kje in v kom vidite razloge za to?
“Danes je tudi slovensko politiko globoko inficiral populizem. Vem, da je v medijski hiši to treba povedati previdno, a mislim, da bi mediji morali dosledneje držati ogledalo tistim, ki jim ni do vsebine, ampak samo do forme, ki uporabljajo svojo funkcijo, da se promovirajo, da se zjutraj sami gledajo v ogledalo, če so dovolj lepi, namesto da bi čutili odgovornost do države, do ljudi …”
Kdaj poslanec v Evropskem parlamentu obvlada vse labirinte, tako postopkovne kot prostorske?
“Poslanec po enem, pa tudi po dveh mandatih niti približno ne obvlada celovitosti strukture Evropskega parlamenta. Deset let sem preživel v tej hiši, v katero zjutraj pride pet tisoč ljudi v službo, pa moram vsakič pogledati na zemljevid, če dobim vabilo na sestanek v pisarno, v kateri še nisem bil.”
Kaj boste počeli, ko ne boste več evropski poslanec?
“Želim se posvetiti stvarem, ki sem se jim do zdaj posvečal, a premalo. Želim potovati. Kot minister, veleposlanik, poslanec sem sicer obhodil ves svet, a le z letališča na sestanek in nazaj. Bil sem povsod, v resnici pa nikjer. Reaktiviral se bom v svojem inštitutu, kot nekdanji poslanec bom še vedno sodeloval v Evropskem parlamentu … Ne bo mi zmanjkalo dela, a to delo bo drugačno.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.
O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj–Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom
Kakšno nevarnost v Evropski uniji predstavljajo populistične, ksenofobične stranke in njihovi kandidatke, kandidati?
“Ni nevarnosti, da bi se zgodil v Evropi pri teh volitvah neki popolni preobrat. Vedno obstajajo ekstremne frakcije. Zdaj jih je nekaj več, ker so se zgrnili nad Evropo problemi, ki jih prej ni bilo. Nevarni so tudi taki kandidati, ki se zdijo zelo zabavni.”
Zakaj ljudi privlačijo praznoglavi demagogi, kot jim pravite?
“Zato, ker jih ne vodijo k temu, da bi morali o stvareh malo globlje razmišljati. Ponujajo enostavne rešitve. Ko rečejo, da bi nekoga “na gobec”, da bi bilo treba koga pregnati, lustrirati, tako ali drugače ugonobiti, utišati, to ljudje hitro razumejo. Najbrž je v človeški naravi, da nas radikalnost, ki se včasih narobe razume kot učinkovitost, fascinira.”
Deset let ste bili poslanec v Evropskem parlamentu. Kaj lahko stori evropski poslanec?
“V teh predvolilnih časih se nekoliko pretirava s pomenom Evropskega parlamenta. To je demokratična tribuna. Obstajajo sicer njegove zakonodajne kompetence, a tudi zakoni, ki jih sprejema Evropski parlament, so bolj določanje standardov kot dejanska zakonodaja. Države še vedno odločajo o stvareh, ki so najbolj bistvene zanje. Evropski parlament pa ustvarja pogoje za to, da krepimo skupnost, da se približujemo Evropi kot entiteti brez meja. Po mojem mnenju je v Evropskem parlamentu preveč drobnjakarske zakonodaje. Mislim, da bo Evropa močnejša, če bodo države močnejše. Treba je najti pravo mero, ko bo Evropska unija razumljena in sprejeta, v kateri se bomo počutili kot Evropejci in v kateri bomo hkrati samozavestni in zaljubljeni v državo, iz katere prihajamo.”
V drugem mandatu ste bili razočarani, ker se Evropska unija, pravite, ni (pravilno) odzivala na ključne izzive …
“Evropsko unijo vodijo in upravljajo tehnokrati brez barve in okusa, ki funkcionirajo kot ekipa, ki se občasno dobi na srečanjih, se poljublja, objema, ustvarja vtis evropske družine, v resnici pa ne oddaja dovolj energije, da bi se Evropa uveljavila kot učinkovito vodena prostovoljna skupnost držav, ki jo bo svet upošteval. Danes Evrope, ko gre za pomembna mednarodna vprašanja, ni za mizo.”
V zadnjih letih pa vendarle vidite vsaj eno svetlo točko, Severno Makedonijo …
“Ta čudež na Balkanu, dogovor, v katerega je bilo težko verjeti, če poznaš mentaliteto Balkancev, kaže, da se lahko veliko več doseže s pogovorom, strpnostjo, z iskanjem skupnih točk kot pa s poglabljanjem problemov in z brušenjem nožev.”
Kaj vam pomeni visoko katalonsko odlikovanje?
“Pomeni mi veliko, delim ga s kolegi iz Evropskega parlamenta, s katerimi smo dve leti opozarjali Evropo, da je vprašanje katalonske samoodločbe in poti do samoodločbe vprašanje verodostojnosti Evropske unije.”
Veliko je nezaupanja v politike in politiko. Kje in v kom vidite razloge za to?
“Danes je tudi slovensko politiko globoko inficiral populizem. Vem, da je v medijski hiši to treba povedati previdno, a mislim, da bi mediji morali dosledneje držati ogledalo tistim, ki jim ni do vsebine, ampak samo do forme, ki uporabljajo svojo funkcijo, da se promovirajo, da se zjutraj sami gledajo v ogledalo, če so dovolj lepi, namesto da bi čutili odgovornost do države, do ljudi …”
Kdaj poslanec v Evropskem parlamentu obvlada vse labirinte, tako postopkovne kot prostorske?
“Poslanec po enem, pa tudi po dveh mandatih niti približno ne obvlada celovitosti strukture Evropskega parlamenta. Deset let sem preživel v tej hiši, v katero zjutraj pride pet tisoč ljudi v službo, pa moram vsakič pogledati na zemljevid, če dobim vabilo na sestanek v pisarno, v kateri še nisem bil.”
Kaj boste počeli, ko ne boste več evropski poslanec?
“Želim se posvetiti stvarem, ki sem se jim do zdaj posvečal, a premalo. Želim potovati. Kot minister, veleposlanik, poslanec sem sicer obhodil ves svet, a le z letališča na sestanek in nazaj. Bil sem povsod, v resnici pa nikjer. Reaktiviral se bom v svojem inštitutu, kot nekdanji poslanec bom še vedno sodeloval v Evropskem parlamentu … Ne bo mi zmanjkalo dela, a to delo bo drugačno.”
RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.
Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev
Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.
V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta.
V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.
Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.
V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?
Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.
Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.
Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?
V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.
Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.
Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.
Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?
Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?
Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.
Neveljaven email naslov