Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju?
Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin
Foto: Bobo
Nakupovalna središča, hoteli ter stanovanja srednjega in višjega cenovnega razreda - so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo?
Hiter pregled največjih gradbišč v Ljubljani izpostavi tri izrazite trende. Prvi je gradnja stanovanjskih objektov. Nove soseske in stolpnice se gradijo na več lokacijah v Šiški, gradi se tudi v Zupančičevi jami, na Brdu, ob Šmartinski cesti, na Ježici, v Dravljah, na Prulah, v Rožni dolini, v strogem središču mesta – praktično skoraj v vsaki ljubljanski soseski. “Zasebni kapital gradi, kar sam želi, in treba je biti previden pri tem, kaj mesto od takih gradenj sploh dobi. Je hotel nekaj, kar doprinese k mestu, ali hotel jemlje mesto meščanom,” se sprašuje raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman.
V dveh letih naj bi po različnih ocenah na trg prišlo več kot 2000 novih stanovanj, le tretjina naj bi bila najemnih. V bližini mestnega središča rastejo tudi hoteli – dve taki lokaciji sta denimo nekdanji Šumi in Bavarski dvor, tudi tukaj v bližini RTV Slovenija bo kmalu zraslo gradbišče. Hkrati na različnih lokacijah rastejo nova nakupovalna središča.
“Stanovanj nedvomno primanjkuje, a pri novih gradnjah ne zahtevamo, da kaj pridodajo javnemu prostoru. Le unovčijo to, kar je javnega že na voljo. Javni interes je praviloma šibek v primerjavi z zasebnim.” – arhitekt in urbanist Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora
Če se lahko pri zasebnih projektih le sprašujemo, kako bodo vplivali na kakovost življenja v posameznih delih mesta, pa je pri javnih projektih jasno, da vpliv na to, kako prebivalci živijo in delajo, nedvomno imajo. Odgovori, zakaj projekti niso izvedeni, so za vsak projekt drugačni, prof. Janez Koželj, urabnist in podžupan Mestne občine Ljubljana, pa kot vsem skupno težavo izpostavlja pomanjkanje sodelovanja na najvišji politični ravni: “Najbolj grozljive ostaline v mestu so projekti, ki bi jih država morala zgraditi za osnovno delovanje. Državotvorni projekti, kot je NUK, sodišče, zapori, ministrstva … Mesto ima svoj domet, mi ne moremo zgraditi železniške postaje.“
“Nekateri projekti lahko pripomorejo h boljši kakovosti življenja, če so opremljeni z ustrezno infrastrukturo in če predvidimo učinke, ki jih bodo prinesli. Od luksuznih stanovanj v središču mesta pa bomo imeli sleherniki bore malo.” – Marko Peterlin
Serija Mesta prihodnosti o boljših življenskih okoljih
Mednarodna zveza “počasnih mest” o alternativnih poteh v prihodnost
Kako je spletna platforma Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju?
Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin
Foto: Bobo
Nakupovalna središča, hoteli ter stanovanja srednjega in višjega cenovnega razreda - so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo?
Hiter pregled največjih gradbišč v Ljubljani izpostavi tri izrazite trende. Prvi je gradnja stanovanjskih objektov. Nove soseske in stolpnice se gradijo na več lokacijah v Šiški, gradi se tudi v Zupančičevi jami, na Brdu, ob Šmartinski cesti, na Ježici, v Dravljah, na Prulah, v Rožni dolini, v strogem središču mesta – praktično skoraj v vsaki ljubljanski soseski. “Zasebni kapital gradi, kar sam želi, in treba je biti previden pri tem, kaj mesto od takih gradenj sploh dobi. Je hotel nekaj, kar doprinese k mestu, ali hotel jemlje mesto meščanom,” se sprašuje raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman.
V dveh letih naj bi po različnih ocenah na trg prišlo več kot 2000 novih stanovanj, le tretjina naj bi bila najemnih. V bližini mestnega središča rastejo tudi hoteli – dve taki lokaciji sta denimo nekdanji Šumi in Bavarski dvor, tudi tukaj v bližini RTV Slovenija bo kmalu zraslo gradbišče. Hkrati na različnih lokacijah rastejo nova nakupovalna središča.
“Stanovanj nedvomno primanjkuje, a pri novih gradnjah ne zahtevamo, da kaj pridodajo javnemu prostoru. Le unovčijo to, kar je javnega že na voljo. Javni interes je praviloma šibek v primerjavi z zasebnim.” – arhitekt in urbanist Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora
Če se lahko pri zasebnih projektih le sprašujemo, kako bodo vplivali na kakovost življenja v posameznih delih mesta, pa je pri javnih projektih jasno, da vpliv na to, kako prebivalci živijo in delajo, nedvomno imajo. Odgovori, zakaj projekti niso izvedeni, so za vsak projekt drugačni, prof. Janez Koželj, urabnist in podžupan Mestne občine Ljubljana, pa kot vsem skupno težavo izpostavlja pomanjkanje sodelovanja na najvišji politični ravni: “Najbolj grozljive ostaline v mestu so projekti, ki bi jih država morala zgraditi za osnovno delovanje. Državotvorni projekti, kot je NUK, sodišče, zapori, ministrstva … Mesto ima svoj domet, mi ne moremo zgraditi železniške postaje.“
“Nekateri projekti lahko pripomorejo h boljši kakovosti življenja, če so opremljeni z ustrezno infrastrukturo in če predvidimo učinke, ki jih bodo prinesli. Od luksuznih stanovanj v središču mesta pa bomo imeli sleherniki bore malo.” – Marko Peterlin
Serija Mesta prihodnosti o boljših življenskih okoljih
Mednarodna zveza “počasnih mest” o alternativnih poteh v prihodnost
Kako je spletna platforma Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Neveljaven email naslov