Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije
Prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to so opisi razmer na področju profesionalnega novinarstva, kakor jih večkrat izpostavlja tudi Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Pomembna in aktualna tema v novinarstvu je kupovanje medijskega molka, ki velja za nedopustno, a vseeno vseprisotno prakso v različnih uredništvih. Profesor Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede pojasnjuje, na kakšne načine mediji izvajajo tovrstne prakse.
“Nekateri mediji imajo celo tri različne možnosti. Ne gre samo za to, da si kupuješ molk. Eno je, da se neha pisati o nekom ali o tebi ali o podjetju. Druga možnost je, da se naroči grdo pisanje o konkurentu, posebej o primeru javnih razpisov. Tretja opcija je, da se o tebi piše lepo, kot o najboljšem kandidatu. Gre za celo malo podjetništvo, ki, če smo malce cinični, sledi tisti ideji, da ni krize, da je potrebno biti inovativen in podjeten.” – dr. Marko Milosavljević
Mediji bi morali več poročati o dogajanju v medijih. Čez poletje se je ob napovedi združitve časopisnih hiš Večer in Dnevnik veliko govorili in pisalo o prihodnosti obeh časopisov. Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera, odgovarja, kako napreduje združevanje: “Čakamo na prve konkretne poteze. Smo v postopku postopnega prilagajanja oziroma združevanje, saj mora Dnevnik izpeljati še daljše postopke, saj je delniška družba. Novinarji pa v smislu potencialnega združevanja ali celo odpuščanj, ki bo zagotovo sledilo, nimamo nekih novih informacij, kakšna bo perspektiva novega skupnega če že ne medija, vsaj družbe.”
“Prepričana sem, da bi morali več poročati o medijih. So pa po redakcijah in v uredništvih večkrat debate o tem, če ne bi s tem z lastnimi težavami preveč obremenili bralcev, poslušalcev in gledalcev. Čeprav mislim, da se pri tem ne bi smelo končati, ker lahko pa izpade malce hinavsko, če ves čas gledamo pod prste vsem drugim, poročamo o nekih nesprejemljivih in celo nezakonitih praksah v drugih poklicih, ki so enako izpostavljeni kot novinarstvo, med tem pa molčimo o nekih svojih zgodbah in skušamo to prikriti, saj ljudje to tudi prepoznajo in ne moreš izpasti verodostojen s takim načinom dela.” – Petra Lesjak Tušek
Družbena omrežja so povsem spremenila medijsko sfero in ključno vplivala tudi na novinarstvo. So pomembno orodje za pridobivanje informacij slehernega novinarja, vendar se je pomembno zavedati, da se v prispevkih ne sme zgolj in samo povzemati vsebin s tovrstnih omrežij.
“Tu smo se na neki točki že izgubili. Družbena omrežja ne bi smela biti primarni vir. Začelo se je izkoriščanje teh kanalov, ki na nek način olajšujejo naše vsakdanje delo. Vsak lahko sporoča svoje stališče v vsakem trenutku. Morali bomo začeti bolj pretresati, kaj je dejanski vir in se vrniti na teren. Pogledati skozi okno, če res dežuje ali ne in potem reči, kakšno je vreme.”
Novinarska profesija in nepristransko poročanje je ključnega pomena za obstoj demokracije, delovati mora v javnem interesu, ki ga je vedno težje definirati, saj je bil pojem že velikokrat izkoriščen. V javnem interesu mora biti profesionalno novinarstvo s prepoznavanjem dejstev, razkrivanjem, odkrivanjem in beleženjem dogodkov. Kvaliteta pred kvantiteto ter kakovost pred številom klikom, saj medijski prostor največkrat najbolj potrebujejo tematike, ki niso toliko atraktivne za prejemnike vsebin, a pomembne za družbo.
“Pomembno je definirati vsebine ne glede na to, kaj je bolj poslušano in gledano. V vse bolj senzacionalističnem poročanju je pomembna ločnica med zasebnim in javnim, saj ni vse, kar je zanimivo za javnost, tudi v javnem interesu.”
Na udaru pa je tudi medijska zakonodaja. Še vedno veljavni Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, do danes sicer nekajkrat spremenjen in dopolnjen, a še vseeno potreben korenitih sprememb. Vedno več je sovražnega govora tudi v medijih, potrebuje se sprememba regulacija opredelitve popravka in oglaševanja, sploh na javnem servisu, ki ne more več konkurirati komercialnim medijem. Spremeniti je potrebno že samo definicijo medijev.
“Novinarstvo je eden izmed najmanj reguliranih poklicev, vse preveč je samooklicanih novinarjev. Potrebno je podpreti prakse, ki spodbujajo medijsko pismenost, potrebno je pomagati mladim novinarjev, ki velikokrat delajo prekarno, želijo pa si raziskovati, zato jih je potrebno podpreti z resoursi.”
Na vprašanje, ali je bila odločitev za ponovno kandidaturo za mesto predsednice Društva novinarjev Slovenije zahtevnejša kot pred štirimi leti, Petra Lesjak Tušek odgovarja, da je bilo tokrat težje: “To ni pozicija, ki bi si jo strašno želel, kar se vidi tudi po številu kandidatov. Predsedovanje vzame veliko časa, gre tudi za neprofesionalno funkcijo, ki pa prinaša več izpostavljenosti in ne kakšnega prestiža. Vendar se nisem žrtvovala za to funkcijo, saj je bila odločitev na koncu seveda moja.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije
Prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to so opisi razmer na področju profesionalnega novinarstva, kakor jih večkrat izpostavlja tudi Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Pomembna in aktualna tema v novinarstvu je kupovanje medijskega molka, ki velja za nedopustno, a vseeno vseprisotno prakso v različnih uredništvih. Profesor Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede pojasnjuje, na kakšne načine mediji izvajajo tovrstne prakse.
“Nekateri mediji imajo celo tri različne možnosti. Ne gre samo za to, da si kupuješ molk. Eno je, da se neha pisati o nekom ali o tebi ali o podjetju. Druga možnost je, da se naroči grdo pisanje o konkurentu, posebej o primeru javnih razpisov. Tretja opcija je, da se o tebi piše lepo, kot o najboljšem kandidatu. Gre za celo malo podjetništvo, ki, če smo malce cinični, sledi tisti ideji, da ni krize, da je potrebno biti inovativen in podjeten.” – dr. Marko Milosavljević
Mediji bi morali več poročati o dogajanju v medijih. Čez poletje se je ob napovedi združitve časopisnih hiš Večer in Dnevnik veliko govorili in pisalo o prihodnosti obeh časopisov. Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera, odgovarja, kako napreduje združevanje: “Čakamo na prve konkretne poteze. Smo v postopku postopnega prilagajanja oziroma združevanje, saj mora Dnevnik izpeljati še daljše postopke, saj je delniška družba. Novinarji pa v smislu potencialnega združevanja ali celo odpuščanj, ki bo zagotovo sledilo, nimamo nekih novih informacij, kakšna bo perspektiva novega skupnega če že ne medija, vsaj družbe.”
“Prepričana sem, da bi morali več poročati o medijih. So pa po redakcijah in v uredništvih večkrat debate o tem, če ne bi s tem z lastnimi težavami preveč obremenili bralcev, poslušalcev in gledalcev. Čeprav mislim, da se pri tem ne bi smelo končati, ker lahko pa izpade malce hinavsko, če ves čas gledamo pod prste vsem drugim, poročamo o nekih nesprejemljivih in celo nezakonitih praksah v drugih poklicih, ki so enako izpostavljeni kot novinarstvo, med tem pa molčimo o nekih svojih zgodbah in skušamo to prikriti, saj ljudje to tudi prepoznajo in ne moreš izpasti verodostojen s takim načinom dela.” – Petra Lesjak Tušek
Družbena omrežja so povsem spremenila medijsko sfero in ključno vplivala tudi na novinarstvo. So pomembno orodje za pridobivanje informacij slehernega novinarja, vendar se je pomembno zavedati, da se v prispevkih ne sme zgolj in samo povzemati vsebin s tovrstnih omrežij.
“Tu smo se na neki točki že izgubili. Družbena omrežja ne bi smela biti primarni vir. Začelo se je izkoriščanje teh kanalov, ki na nek način olajšujejo naše vsakdanje delo. Vsak lahko sporoča svoje stališče v vsakem trenutku. Morali bomo začeti bolj pretresati, kaj je dejanski vir in se vrniti na teren. Pogledati skozi okno, če res dežuje ali ne in potem reči, kakšno je vreme.”
Novinarska profesija in nepristransko poročanje je ključnega pomena za obstoj demokracije, delovati mora v javnem interesu, ki ga je vedno težje definirati, saj je bil pojem že velikokrat izkoriščen. V javnem interesu mora biti profesionalno novinarstvo s prepoznavanjem dejstev, razkrivanjem, odkrivanjem in beleženjem dogodkov. Kvaliteta pred kvantiteto ter kakovost pred številom klikom, saj medijski prostor največkrat najbolj potrebujejo tematike, ki niso toliko atraktivne za prejemnike vsebin, a pomembne za družbo.
“Pomembno je definirati vsebine ne glede na to, kaj je bolj poslušano in gledano. V vse bolj senzacionalističnem poročanju je pomembna ločnica med zasebnim in javnim, saj ni vse, kar je zanimivo za javnost, tudi v javnem interesu.”
Na udaru pa je tudi medijska zakonodaja. Še vedno veljavni Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, do danes sicer nekajkrat spremenjen in dopolnjen, a še vseeno potreben korenitih sprememb. Vedno več je sovražnega govora tudi v medijih, potrebuje se sprememba regulacija opredelitve popravka in oglaševanja, sploh na javnem servisu, ki ne more več konkurirati komercialnim medijem. Spremeniti je potrebno že samo definicijo medijev.
“Novinarstvo je eden izmed najmanj reguliranih poklicev, vse preveč je samooklicanih novinarjev. Potrebno je podpreti prakse, ki spodbujajo medijsko pismenost, potrebno je pomagati mladim novinarjev, ki velikokrat delajo prekarno, želijo pa si raziskovati, zato jih je potrebno podpreti z resoursi.”
Na vprašanje, ali je bila odločitev za ponovno kandidaturo za mesto predsednice Društva novinarjev Slovenije zahtevnejša kot pred štirimi leti, Petra Lesjak Tušek odgovarja, da je bilo tokrat težje: “To ni pozicija, ki bi si jo strašno želel, kar se vidi tudi po številu kandidatov. Predsedovanje vzame veliko časa, gre tudi za neprofesionalno funkcijo, ki pa prinaša več izpostavljenosti in ne kakšnega prestiža. Vendar se nisem žrtvovala za to funkcijo, saj je bila odločitev na koncu seveda moja.”
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.
Neveljaven email naslov