Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Najprej skoči, potem reci hop

15.10.2019

Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC

Nek svoj tvit, v katerem ste nas obvestili o odprtju podjetja za predelavo lesa v Kočevju, ste začeli: “Da v javnosti ne bodo samo afere in negativne zgodbe.” Je Gorenje, ki je že eno leto v Kitajskih rokah, zgodba o uspehu ?

Gorenje je zgodba, ki je za Slovenijo pomembna zaradi števila zaposlenih, zaradi vsebine dela. Mi smo veseli, da so v Gorenju uspeli najti partnerja, za katerega menimo, da je kredibilen in da bo Gorenju omogočil napredek. Seveda pa se je potrebno zavedati, da bo in da je v Gorenju marsikaj drugače kot je bilo do sedaj. Sedaj se igra na še večjem igrišču, kot se je igralo prej.

Mercator ni več slovenski in nimamo prav veliko besede pri strateških odločitvah. Nam oz. vam bo uspelo zaščititi slovenske dobavitelje? Verjamete obljubam, zavezam, ki jih izrekajo ljudje, ki so pred vašimi vrati dejali, da se gremo v Sloveniji socializem, oni pa prihajajo iz kapitalističnega sveta.

Najprej moram povedati, da je Mercator podjetje, ki je registrirano v Sloveniji in je slovensko podjetje. Seveda je pa v lasti tujih lastnikov. Mercator je pomembno podjetje z milijardo in pol prometa v Sloveniji. Ves čas si prizadevamo za zaščito slovenske dobaviteljske verige in zaposlenih. O tem smo imeli kar precej pogovorov z glavnimi lastniki.

Ampak, a verjamete njihovim zagotovilom?

Verjamem vsakemu dobronamernemu, ki kaj obljubi, zaupanje je dobra stvar, kontrola je pa še boljša. Mi bomo in še naprej spremljamo situacijo v Mercatorju. Pričakujem, da se bo v zelo hitrem času realiziral dogovor iz Sankt Peterburga, da bomo imeli sestanek med dobavitelji, Fortenovo in Sberbank o tem, na kak način se bo zagotovilo slovenskim dobaviteljem sodelovanje z Mercatorjem pod konkurenčnimi pogoji. Če pridemo do tega zaključka, potem me za naše dobavitelje ni strah.

Magna, njeno investicijo v lakirnico v Hočah podpirate od čistega začetka. Sedaj o njej govorite tudi kot o nekakšnem vzorčnem primeru.

Ponosen sem na to, da smo v preteklem obdobju (v času prejšnje vlade) realizirali prve tri prave greenfield investicije v samostojni Sloveniji. To so pomembni mejniki. Gre za Magno, Yaskavo in Lonstroff v Logatcu, ki je sicer brownfield investicija. Jaz sem alergičen na vaše novinarske ocene, da gre za lakirnico in to lahko povem čisto odkrito. To je prva faza ogromnega projekta. Ta faza je stala nekaj čez 40 milijonov in zavezuje lastnika, da do konca oktobra 2022 zaposli 404 ljudi v Hočah in jih mora imeti zaposlene pet let. V nasprotnem primeru morajo vsa sredstva, ki smo jih odobrili za prvo fazo, to pa je 18 milijonov, od česar so dobili že okoli 12 milijonov, vrniti z obrestmi. Posel imamo zavarovan in jamčen z bančno garancijo.

Mi moramo vzpostaviti pogoje za izvedbo 2. in 3. faze, ki se bosta začeli izvajati spomladi prihodnje leto. Vrednost teh dveh faz je približno 540 milijonov evrov, za 2950 dodatnih zaposlenih in za proizvodnjo 160.000 avtomobilov na lokaciji v Mariboru.

Prišli smo samo do tega, da so državni uradniki delali hitro. In to je standard za katerega pričakujem, da bo uporabljen pri vseh, ne samo pri posameznih investitorjih. Danes imamo na ARSO preko 300 zahtevkov za investicije v Sloveniji, se pravi zahtevkov za okoljevarstvena soglasja. To je velika garancija, da je Slovenija postala investicijsko zanimiva za domače in za tuje investitorje.

Pri okoljevarstvenih soglasjih ne smemo preveč hiteti …

Državni uradniki morajo ukrepati in dajati odgovore v okviru rokov, ki so v zakonih zapisani. Pred nami je strahovit izziv, saj želimo na eni strani imeti v Sloveniji razvoj, na drugi strani pa mora biti ta razvoj okoljsko odgovorno naravnan.

Rekli ste, da ste alergični na besedo lakirnica. Pri besedah se hitro zgodi, da se ne razumemo povsem in si moramo kaj razložiti ali se kdaj celo opravičiti. Spomnim se, da ste se za nekaj izrečenih besed v povezavi z Magno opravičili, pa se ne spomnim, ali za močvirnike ali za ekoteroriste.

Govoril sem o ljudeh, ki so zavirali razvoj tega projekta, predvsem zato, ker so se bali in se še bojijo, da se bo v Mariboru in okolici zgodil premik, da bo treba delovno silo bolje plačati. Magna je prinesla v ta prostor velik veter s plačo 1250 € neto. Če ne bodo ostali podjetniki temu sledili, se bo ta prostor neodvisno od Magne izpraznil in se bodo vsi preselili preko severne meje. Kdor tega ne razume, mu ne moramo jaz in podobno misleči pomagati.

V primeru Magne je bilo potrebno zbuditi Maribor in okolico v tistem času. Takrat sem ostal sam s sodelavci v tem projektu, ker so vsi modro molčali. V Mariboru imajo navado, da jim je za vse kriva Ljubljana. Po tisti moji provokativni izjavi, ki je bila namenjena točno določenim ljudem. Ta dva človeka nista iz tega konca, sta poturici. Ta izraz sem takrat uporabil.

Ampak mene skrbi tudi za kite, ki jih tukaj nimamo.

Tudi mene, ampak mi lahko vplivamo na tisto, kar je v naših rokah. Sedaj moramo poskrbeti, da se bo na našem prostoru odgovorno ravnalo do okolja in če bomo mi in še kdo večji temu sledili, potem bomo pozitivno vplivali v svetovnem merilu na napredek na okoljskem področju. Podnebne spremembe so tiste, o katerih ne moremo več diskutirati, ali se bomo tega problema lotili ali ne.

Saj se bo ta problem lotil nas. Sedaj pa Adria Airways, najbolj boleča tema zadnjih let. Konec septembra smo po vaših izjavah še lahko sklepali, da verjamete v rešitev. Kaj pa danes?

Mi se z Adrio kot vlada ukvarjamo že od začetka letošnjega leta, ko smo se seznanili s stanjem v Adrii in ji bili pripravljeni pomagati. Imeli smo samo en pogoj, da dobimo vzdržen poslovni načrt, na osnovi katerega se bi lahko vlada na takšen ali drugačen način po zakoniti poti vključila v reševanje. Pa ga nismo dobili. Ko so se zadeve še bolj zaostrile, smo bili pripravljeni vstopiti v Adrio in jo prestrukturirati. Ko smo dobili številke, smo videli, da je luknja tako velika, da je to nevzdržno in bi bilo neodgovorno to početi. Zato imamo v tem trenutku samo dve možnosti, da bo trg zadeve pripeljal do povezanosti z Evropo in svetom. Na drugi strani pa proučujemo možnost, da se ustanovi letalski prevoznik, ne samo s strani vlade, ampak v sodelovanju s konkretnim in uspešnim partnerjem iz panoge. Ta odločitev bo morala biti sprejeta na vladi.

Imate v mislih že kak rok?

Nimamo nobenega roka v mislih. Treba je hitro ravnati, če hočemo karkoli narediti v tej smeri, moramo izkoristiti moč znanja v bivšem podjetju, dokler še obstaja in je na razpolago. Če bomo to zamudili, se nam bodo vsi kadri razkropili po svetu in ne bomo imeli prave možnosti za ustanovitev novega podjetja.

Toliko je strokovnjakov za Adrio kot za nogomet. Karkoli bomo naredili, bomo naredili na osnovi številk. Mislim, da Slovenija brez takšnega ali drugačnega letalskega podjetja ne bo nikoli več tako dobro povezana z Evropo, kot je bila doslej.

Dejstvo je, da se je z Adrio v preteklem obdobju, ko še ni bila v privatni lasti, delalo neodgovorno, dokapitalizirali smo jo s 70 milijoni evrov, po letu 2012 pa nismo mogli več pomagati, ker je dobila dovolj državne pomoči. Bila je v težavah, bila je na listi za prodajo. Ali je bilo to prav ali ne, bo odločalo računsko sodišče. Naša naloga je, da najdemo morebitno rešitev.

Vi ste rešitvi z novo letalsko družbo naklonjeni, če boste za to našli argumente in podporo.

Če bodo to podprle številke in če bomo imeli partnerja, ki bo sodeloval pri tej zgodbi. V tem času se intenzivno opravljajo pogovori s strani relevantnih državnih inštitucij, potencialnih partnerjev in velikih igralcev mimo katerih ne moremo iti v tej smeri, to je večji evropski prevoznik Lufthanse.

Državni turistični holding. Kdaj bo zaživel?

Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v okviru naše ekonomije. Prispeva 13 % bruto družbenega produkta. Želimo biti aktivna, zelena, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Imamo pa en velik problem, da je 70 % vseh hotelskih kapacitet v državnih rokah in da morajo tudi te kapacitete iti v smer petih zvezdic. Lastništvo je razporejeno na veliko število akterjev in to je nemogoča situacija, v kateri je veliko različnih interesov, gre za ogromne vrednosti. Mi si bomo prizadevali, da bo prestrukturiranje turizma izvedla državna ustanova v korist podjetij, ki jih bomo prestrukturirali, v korist države Slovenije in v korist slovenskega turizma. Prizadevali si bomo, da ne bodo drugi tega delali v svojo korist in na naš račun. Tukaj se začnejo vse te borbe za vpliv. Vlada bo sprejela letni načrt upravljanja s turističnimi kapacitetami in verjamem, da bomo šli po tej poti naprej. Seveda pa bo še padalo po vseh, ki si bomo prizadevali, da se zadeva ne odtuji in proda prehitro, prepoceni in nepravemu lastniku.

Turizem znate zelo dobro braniti in zagovarjati. A tisto o sto milijonih drži?

Ne drži. Gre za vsoto, ki jo navajajo tisti, ki bi želeli preprečiti, da se zgodi holding. Mi bomo izgubili sto milijonov, če projekta ne bomo uresničili.

Se še vedno strinjate z mislijo, ki ste jo izrekli po Prešernovi proslavi, da kdor ne dela, naj ne je?

To sem izrekel zaradi govora, ki sem ga dojel kot sovražnega. Citiral sem slovenski pregovor. Včasih je treba komu tudi kaj povedati nazaj. Nimajo zgolj eni pravice, da napadajo druge in pljuvajo po njih, ko pa dobijo udarec nazaj, je pa vik in krik. Vzgojen sem tako, da se borim in branim tisto, kar smo počeli. Prizadevali si bomo, da bomo socialna država, da bomo omogočili ljudem, ki lahko delajo, da delajo in da dobijo za delo dostojno plačilo. Da pa tistim, ki tega ne zmorejo, imajo kakšne omejitve, država pomaga. Ne bomo pa si dovolili, da se bo ta sistem zlorabljal.

“Če ta trenutek mati samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek, bo ob 197 evrov. Če mati z dvema otrokoma izgubi dodatek, pa bo ob 205 evrov mesečno,” je dejala Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste–Polje. Govorim o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost.

Vsi skupaj manipulirate s samohranilkami. Najprej je treba povedati, da je bil dodatek za delovno aktivnost sprejet po krizi, da bi pomagal tistim, ki ne delajo. Danes je to popolnoma kontraproduktiven ukrep, ker spodbuja delovno neaktivnost. V Sloveniji zdaj primanjkuje delovne sile in mi moramo vsem, ki lahko delajo, omogočiti, da delajo.

Za dostojen zaslužek.

Absolutno. Danes je situacija, ko vi lahko izbirate delo. Do leta 2014 je bilo 140.000 nezaposlenih, danes jih je manj kot 70.000. Delodajalci ne dobijo delavcev, tudi se bodo morali zganiti, sicer jim bodo vsi delavci odšli čez mejo. Imeti moramo take ukrepe, ki bodo delovno aktivnim omogočali, da bodo delali, ne pa da se bodo skrivali za socialnimi pomočmi. Samohranilke se pa zlorablja za doseganje nekih drugih ciljev. Tistim, ki potrebujejo socialno podporo, jo moramo omogočiti, tistim, ki pa so sposobni za delo, pa je ne moremo dajati.

Zanje pa velja, kdor ne dela, naj ne je?

Absolutno.

“Sem trmast, glasen, včasih tudi obmolknem, ker se kot gospodarstvenik zavedam, da je po veliko govorjenja treba delati.” To ste dejali po izvolitvi za predsednika SMC. Niti mesec dni ni od tega, kar ste postali predsednik te stranke. Kam plove barka SMC?

Naša barka plove. Naša barka je stabilna barka, ima 10 poslancev, 4 ministre in 52 odborov po celi Sloveniji. Smo in bomo stabilen člen koalicije iz dveh razlogov: zato ker je to potrebno za dobro Slovenije in drugič, če posel začnemo, bomo naredili vse, da ga tudi dokončamo. Želimo in delamo na treh stebrih: socialnost, liberalnost in razvojna usmerjenost. Smo aktualna sila in v prihodnosti bomo močna liberalna stranka.

Koliko ministric in ministrov bo v naslednjem mandatu v vladi?

Nikoli nisem napovedoval. Najprej skoči, potem reci hop, pravi slovenski pregovor. Mi delamo.

TV enem izmed tvitov ste napisali #matrsmdobr. Postali ste znani po svojih tvitih. Jih pišete sami?

Tega sigurno jaz nisem napisal. Mislim, da to ni moje ali pa ste vzeli iz konteksta.

Malo ste se poigravali z besedami, ker je nekdo trdil, da vse zmorete.

Sedaj že vem, na kaj mislite.

Ampak ključnik je dober. Pišete tvite sami ali vam kdaj kdo tudi malo pomaga?

Ko gre za takšne provokativne tvite, sodelujem. Pri ostalih pa imam sodelavce, ker je preveč vsega, da bi zmogel sam. Sem pa ponosen na tvit, ki smo ga napisali pred dvema letoma, s katerim smo preprečili takratnemu vodstvu SDH, da bi si v popolnoma neprimernem času na neprimernih osnovah povečalo plače na petnajst tisoč evrov. Tvit je orodje, najprej sem bil nanj zelo alergičen, ampak sedaj, ko vidim, da težko pridem v nekatere medije, pa je twitter priložnost, da lahko izražam svoja prepričanja in to skušam po najboljših močeh tudi izkoristiti.

Bili ste direktor Term Olimia. Prej so bile to Atomske toplice. Glede na načrte vlade z nuklearko in drugim blokom, menite, da bi bilo ime sedaj manj moteče?

To je težko vprašanje. Jaz sem v terme prišel 1. julija 1999. Kmalu smo spremenili ime. V svoji karieri sem saniral štiri podjetja, sedaj sem že drugič minister, a ta sprememba imena je bila zame najtežja naloga, zaradi občutljivih razprav v mojem domačem okolju. Od starega imena smo se poslovili zaradi razvojne usmerjenosti v naravo, zdravje, tradicijo okolja, ki je temelj term z željo, da pridobijo tuje goste. Beseda atom v imenu je bila na nemškem govornem področju, ki je za terme najpomembnejše, neprimerna. To je bilo težko razložiti mojim sokrajanom domačinom, saj so bili na Atomske toplice zelo navezani, a se je pokazalo, da smo se odločili prav. Danes nikogar več ne moti novo ime.


Vroči mikrofon

1287 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Najprej skoči, potem reci hop

15.10.2019

Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek o Gorenju, Magni, Adrii Airways, možnostih za novo letalsko podjetje, turističnem holdingu in SMC

Nek svoj tvit, v katerem ste nas obvestili o odprtju podjetja za predelavo lesa v Kočevju, ste začeli: “Da v javnosti ne bodo samo afere in negativne zgodbe.” Je Gorenje, ki je že eno leto v Kitajskih rokah, zgodba o uspehu ?

Gorenje je zgodba, ki je za Slovenijo pomembna zaradi števila zaposlenih, zaradi vsebine dela. Mi smo veseli, da so v Gorenju uspeli najti partnerja, za katerega menimo, da je kredibilen in da bo Gorenju omogočil napredek. Seveda pa se je potrebno zavedati, da bo in da je v Gorenju marsikaj drugače kot je bilo do sedaj. Sedaj se igra na še večjem igrišču, kot se je igralo prej.

Mercator ni več slovenski in nimamo prav veliko besede pri strateških odločitvah. Nam oz. vam bo uspelo zaščititi slovenske dobavitelje? Verjamete obljubam, zavezam, ki jih izrekajo ljudje, ki so pred vašimi vrati dejali, da se gremo v Sloveniji socializem, oni pa prihajajo iz kapitalističnega sveta.

Najprej moram povedati, da je Mercator podjetje, ki je registrirano v Sloveniji in je slovensko podjetje. Seveda je pa v lasti tujih lastnikov. Mercator je pomembno podjetje z milijardo in pol prometa v Sloveniji. Ves čas si prizadevamo za zaščito slovenske dobaviteljske verige in zaposlenih. O tem smo imeli kar precej pogovorov z glavnimi lastniki.

Ampak, a verjamete njihovim zagotovilom?

Verjamem vsakemu dobronamernemu, ki kaj obljubi, zaupanje je dobra stvar, kontrola je pa še boljša. Mi bomo in še naprej spremljamo situacijo v Mercatorju. Pričakujem, da se bo v zelo hitrem času realiziral dogovor iz Sankt Peterburga, da bomo imeli sestanek med dobavitelji, Fortenovo in Sberbank o tem, na kak način se bo zagotovilo slovenskim dobaviteljem sodelovanje z Mercatorjem pod konkurenčnimi pogoji. Če pridemo do tega zaključka, potem me za naše dobavitelje ni strah.

Magna, njeno investicijo v lakirnico v Hočah podpirate od čistega začetka. Sedaj o njej govorite tudi kot o nekakšnem vzorčnem primeru.

Ponosen sem na to, da smo v preteklem obdobju (v času prejšnje vlade) realizirali prve tri prave greenfield investicije v samostojni Sloveniji. To so pomembni mejniki. Gre za Magno, Yaskavo in Lonstroff v Logatcu, ki je sicer brownfield investicija. Jaz sem alergičen na vaše novinarske ocene, da gre za lakirnico in to lahko povem čisto odkrito. To je prva faza ogromnega projekta. Ta faza je stala nekaj čez 40 milijonov in zavezuje lastnika, da do konca oktobra 2022 zaposli 404 ljudi v Hočah in jih mora imeti zaposlene pet let. V nasprotnem primeru morajo vsa sredstva, ki smo jih odobrili za prvo fazo, to pa je 18 milijonov, od česar so dobili že okoli 12 milijonov, vrniti z obrestmi. Posel imamo zavarovan in jamčen z bančno garancijo.

Mi moramo vzpostaviti pogoje za izvedbo 2. in 3. faze, ki se bosta začeli izvajati spomladi prihodnje leto. Vrednost teh dveh faz je približno 540 milijonov evrov, za 2950 dodatnih zaposlenih in za proizvodnjo 160.000 avtomobilov na lokaciji v Mariboru.

Prišli smo samo do tega, da so državni uradniki delali hitro. In to je standard za katerega pričakujem, da bo uporabljen pri vseh, ne samo pri posameznih investitorjih. Danes imamo na ARSO preko 300 zahtevkov za investicije v Sloveniji, se pravi zahtevkov za okoljevarstvena soglasja. To je velika garancija, da je Slovenija postala investicijsko zanimiva za domače in za tuje investitorje.

Pri okoljevarstvenih soglasjih ne smemo preveč hiteti …

Državni uradniki morajo ukrepati in dajati odgovore v okviru rokov, ki so v zakonih zapisani. Pred nami je strahovit izziv, saj želimo na eni strani imeti v Sloveniji razvoj, na drugi strani pa mora biti ta razvoj okoljsko odgovorno naravnan.

Rekli ste, da ste alergični na besedo lakirnica. Pri besedah se hitro zgodi, da se ne razumemo povsem in si moramo kaj razložiti ali se kdaj celo opravičiti. Spomnim se, da ste se za nekaj izrečenih besed v povezavi z Magno opravičili, pa se ne spomnim, ali za močvirnike ali za ekoteroriste.

Govoril sem o ljudeh, ki so zavirali razvoj tega projekta, predvsem zato, ker so se bali in se še bojijo, da se bo v Mariboru in okolici zgodil premik, da bo treba delovno silo bolje plačati. Magna je prinesla v ta prostor velik veter s plačo 1250 € neto. Če ne bodo ostali podjetniki temu sledili, se bo ta prostor neodvisno od Magne izpraznil in se bodo vsi preselili preko severne meje. Kdor tega ne razume, mu ne moramo jaz in podobno misleči pomagati.

V primeru Magne je bilo potrebno zbuditi Maribor in okolico v tistem času. Takrat sem ostal sam s sodelavci v tem projektu, ker so vsi modro molčali. V Mariboru imajo navado, da jim je za vse kriva Ljubljana. Po tisti moji provokativni izjavi, ki je bila namenjena točno določenim ljudem. Ta dva človeka nista iz tega konca, sta poturici. Ta izraz sem takrat uporabil.

Ampak mene skrbi tudi za kite, ki jih tukaj nimamo.

Tudi mene, ampak mi lahko vplivamo na tisto, kar je v naših rokah. Sedaj moramo poskrbeti, da se bo na našem prostoru odgovorno ravnalo do okolja in če bomo mi in še kdo večji temu sledili, potem bomo pozitivno vplivali v svetovnem merilu na napredek na okoljskem področju. Podnebne spremembe so tiste, o katerih ne moremo več diskutirati, ali se bomo tega problema lotili ali ne.

Saj se bo ta problem lotil nas. Sedaj pa Adria Airways, najbolj boleča tema zadnjih let. Konec septembra smo po vaših izjavah še lahko sklepali, da verjamete v rešitev. Kaj pa danes?

Mi se z Adrio kot vlada ukvarjamo že od začetka letošnjega leta, ko smo se seznanili s stanjem v Adrii in ji bili pripravljeni pomagati. Imeli smo samo en pogoj, da dobimo vzdržen poslovni načrt, na osnovi katerega se bi lahko vlada na takšen ali drugačen način po zakoniti poti vključila v reševanje. Pa ga nismo dobili. Ko so se zadeve še bolj zaostrile, smo bili pripravljeni vstopiti v Adrio in jo prestrukturirati. Ko smo dobili številke, smo videli, da je luknja tako velika, da je to nevzdržno in bi bilo neodgovorno to početi. Zato imamo v tem trenutku samo dve možnosti, da bo trg zadeve pripeljal do povezanosti z Evropo in svetom. Na drugi strani pa proučujemo možnost, da se ustanovi letalski prevoznik, ne samo s strani vlade, ampak v sodelovanju s konkretnim in uspešnim partnerjem iz panoge. Ta odločitev bo morala biti sprejeta na vladi.

Imate v mislih že kak rok?

Nimamo nobenega roka v mislih. Treba je hitro ravnati, če hočemo karkoli narediti v tej smeri, moramo izkoristiti moč znanja v bivšem podjetju, dokler še obstaja in je na razpolago. Če bomo to zamudili, se nam bodo vsi kadri razkropili po svetu in ne bomo imeli prave možnosti za ustanovitev novega podjetja.

Toliko je strokovnjakov za Adrio kot za nogomet. Karkoli bomo naredili, bomo naredili na osnovi številk. Mislim, da Slovenija brez takšnega ali drugačnega letalskega podjetja ne bo nikoli več tako dobro povezana z Evropo, kot je bila doslej.

Dejstvo je, da se je z Adrio v preteklem obdobju, ko še ni bila v privatni lasti, delalo neodgovorno, dokapitalizirali smo jo s 70 milijoni evrov, po letu 2012 pa nismo mogli več pomagati, ker je dobila dovolj državne pomoči. Bila je v težavah, bila je na listi za prodajo. Ali je bilo to prav ali ne, bo odločalo računsko sodišče. Naša naloga je, da najdemo morebitno rešitev.

Vi ste rešitvi z novo letalsko družbo naklonjeni, če boste za to našli argumente in podporo.

Če bodo to podprle številke in če bomo imeli partnerja, ki bo sodeloval pri tej zgodbi. V tem času se intenzivno opravljajo pogovori s strani relevantnih državnih inštitucij, potencialnih partnerjev in velikih igralcev mimo katerih ne moremo iti v tej smeri, to je večji evropski prevoznik Lufthanse.

Državni turistični holding. Kdaj bo zaživel?

Turizem je pomembna gospodarska dejavnost v okviru naše ekonomije. Prispeva 13 % bruto družbenega produkta. Želimo biti aktivna, zelena, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. Imamo pa en velik problem, da je 70 % vseh hotelskih kapacitet v državnih rokah in da morajo tudi te kapacitete iti v smer petih zvezdic. Lastništvo je razporejeno na veliko število akterjev in to je nemogoča situacija, v kateri je veliko različnih interesov, gre za ogromne vrednosti. Mi si bomo prizadevali, da bo prestrukturiranje turizma izvedla državna ustanova v korist podjetij, ki jih bomo prestrukturirali, v korist države Slovenije in v korist slovenskega turizma. Prizadevali si bomo, da ne bodo drugi tega delali v svojo korist in na naš račun. Tukaj se začnejo vse te borbe za vpliv. Vlada bo sprejela letni načrt upravljanja s turističnimi kapacitetami in verjamem, da bomo šli po tej poti naprej. Seveda pa bo še padalo po vseh, ki si bomo prizadevali, da se zadeva ne odtuji in proda prehitro, prepoceni in nepravemu lastniku.

Turizem znate zelo dobro braniti in zagovarjati. A tisto o sto milijonih drži?

Ne drži. Gre za vsoto, ki jo navajajo tisti, ki bi želeli preprečiti, da se zgodi holding. Mi bomo izgubili sto milijonov, če projekta ne bomo uresničili.

Se še vedno strinjate z mislijo, ki ste jo izrekli po Prešernovi proslavi, da kdor ne dela, naj ne je?

To sem izrekel zaradi govora, ki sem ga dojel kot sovražnega. Citiral sem slovenski pregovor. Včasih je treba komu tudi kaj povedati nazaj. Nimajo zgolj eni pravice, da napadajo druge in pljuvajo po njih, ko pa dobijo udarec nazaj, je pa vik in krik. Vzgojen sem tako, da se borim in branim tisto, kar smo počeli. Prizadevali si bomo, da bomo socialna država, da bomo omogočili ljudem, ki lahko delajo, da delajo in da dobijo za delo dostojno plačilo. Da pa tistim, ki tega ne zmorejo, imajo kakšne omejitve, država pomaga. Ne bomo pa si dovolili, da se bo ta sistem zlorabljal.

“Če ta trenutek mati samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek, bo ob 197 evrov. Če mati z dvema otrokoma izgubi dodatek, pa bo ob 205 evrov mesečno,” je dejala Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Moste–Polje. Govorim o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost.

Vsi skupaj manipulirate s samohranilkami. Najprej je treba povedati, da je bil dodatek za delovno aktivnost sprejet po krizi, da bi pomagal tistim, ki ne delajo. Danes je to popolnoma kontraproduktiven ukrep, ker spodbuja delovno neaktivnost. V Sloveniji zdaj primanjkuje delovne sile in mi moramo vsem, ki lahko delajo, omogočiti, da delajo.

Za dostojen zaslužek.

Absolutno. Danes je situacija, ko vi lahko izbirate delo. Do leta 2014 je bilo 140.000 nezaposlenih, danes jih je manj kot 70.000. Delodajalci ne dobijo delavcev, tudi se bodo morali zganiti, sicer jim bodo vsi delavci odšli čez mejo. Imeti moramo take ukrepe, ki bodo delovno aktivnim omogočali, da bodo delali, ne pa da se bodo skrivali za socialnimi pomočmi. Samohranilke se pa zlorablja za doseganje nekih drugih ciljev. Tistim, ki potrebujejo socialno podporo, jo moramo omogočiti, tistim, ki pa so sposobni za delo, pa je ne moremo dajati.

Zanje pa velja, kdor ne dela, naj ne je?

Absolutno.

“Sem trmast, glasen, včasih tudi obmolknem, ker se kot gospodarstvenik zavedam, da je po veliko govorjenja treba delati.” To ste dejali po izvolitvi za predsednika SMC. Niti mesec dni ni od tega, kar ste postali predsednik te stranke. Kam plove barka SMC?

Naša barka plove. Naša barka je stabilna barka, ima 10 poslancev, 4 ministre in 52 odborov po celi Sloveniji. Smo in bomo stabilen člen koalicije iz dveh razlogov: zato ker je to potrebno za dobro Slovenije in drugič, če posel začnemo, bomo naredili vse, da ga tudi dokončamo. Želimo in delamo na treh stebrih: socialnost, liberalnost in razvojna usmerjenost. Smo aktualna sila in v prihodnosti bomo močna liberalna stranka.

Koliko ministric in ministrov bo v naslednjem mandatu v vladi?

Nikoli nisem napovedoval. Najprej skoči, potem reci hop, pravi slovenski pregovor. Mi delamo.

TV enem izmed tvitov ste napisali #matrsmdobr. Postali ste znani po svojih tvitih. Jih pišete sami?

Tega sigurno jaz nisem napisal. Mislim, da to ni moje ali pa ste vzeli iz konteksta.

Malo ste se poigravali z besedami, ker je nekdo trdil, da vse zmorete.

Sedaj že vem, na kaj mislite.

Ampak ključnik je dober. Pišete tvite sami ali vam kdaj kdo tudi malo pomaga?

Ko gre za takšne provokativne tvite, sodelujem. Pri ostalih pa imam sodelavce, ker je preveč vsega, da bi zmogel sam. Sem pa ponosen na tvit, ki smo ga napisali pred dvema letoma, s katerim smo preprečili takratnemu vodstvu SDH, da bi si v popolnoma neprimernem času na neprimernih osnovah povečalo plače na petnajst tisoč evrov. Tvit je orodje, najprej sem bil nanj zelo alergičen, ampak sedaj, ko vidim, da težko pridem v nekatere medije, pa je twitter priložnost, da lahko izražam svoja prepričanja in to skušam po najboljših močeh tudi izkoristiti.

Bili ste direktor Term Olimia. Prej so bile to Atomske toplice. Glede na načrte vlade z nuklearko in drugim blokom, menite, da bi bilo ime sedaj manj moteče?

To je težko vprašanje. Jaz sem v terme prišel 1. julija 1999. Kmalu smo spremenili ime. V svoji karieri sem saniral štiri podjetja, sedaj sem že drugič minister, a ta sprememba imena je bila zame najtežja naloga, zaradi občutljivih razprav v mojem domačem okolju. Od starega imena smo se poslovili zaradi razvojne usmerjenosti v naravo, zdravje, tradicijo okolja, ki je temelj term z željo, da pridobijo tuje goste. Beseda atom v imenu je bila na nemškem govornem področju, ki je za terme najpomembnejše, neprimerna. To je bilo težko razložiti mojim sokrajanom domačinom, saj so bili na Atomske toplice zelo navezani, a se je pokazalo, da smo se odločili prav. Danes nikogar več ne moti novo ime.


13.06.2023

Bo Slovenija dobila krila?

Slovenija je zelo slabo povezana s svetom, naša letalska povezljivost je celo med najslabšimi v Evropi. Ker so bili vsi poskusi spodbujanja boljših letalskih povezav do sedaj neuspešni, se je ponovno začelo govoriti o tem, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.


07.06.2023

Žbogar: Vedno je težko biti v Varnostnem svetu, a zdaj najtežje

Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo?


06.06.2023

Vetrnica na pragu, 2. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje.


31.05.2023

Vetrnica na pragu, 1. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo?


30.05.2023

Faris Kočan: Erdogan se želi za večno zapisati v turško zgodovino

Recep Tayyip Erdogan ima pred seboj novih pet let na čelu Turčije, ki, kot kaže ostaja tudi pri predsedniškem sistemu. Rezultat kaže tudi na polarizirano turško družbo. Kaj pa bo to v prihodnosti pomenilo za regijo od Bližnjega vzhoda do Črnega morja ter Evropske unije? V Vročem mikrofonu analiziramo turške volitve.


24.05.2023

Poletje umetne inteligence

Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.


23.05.2023

Bodo turistično sezono rešili delavci iz Azije?

Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah?


17.05.2023

Banke morajo vrniti stroške za predčasno odplačana posojila

Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.


16.05.2023

Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem za embalažo pijač?

Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?


10.05.2023

Razdeljenost Srbije na razum in iracionalnost

Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?


03.05.2023

"Novinarji nismo v središču pozornosti. Tam so ljudje, katerih zgodbe pokrivamo."

O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?


26.04.2023

Pri preprečevanju nasilja lahko največ naredi družba

Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.


25.04.2023

Ana Tasič: Afganistanske protestnice so najpogumnejše ženske na svetu

Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?


19.04.2023

Skrb za etičnost ali strah pred izgubo zdravniške moči?

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?


18.04.2023

Kako prepoznati in preprečiti medvrstniško nasilje?

Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?


12.04.2023

Kaj prinaša nov pravilnik o poklicnih boleznih?

Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.


11.04.2023

Urbana prihodnost: Lahko mikromobilnost nadomesti avtomobil?

Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?


05.04.2023

Cen elektrike, kakršne smo poznali, ne bo več

Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?


28.03.2023

Estonska digitalizacija za slovenske zdravstvene meglice

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?


28.03.2023

Zaslepljeni od dela pozabljamo na spanje in gibanje

Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?


Stran 7 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov