Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta?
V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Krivulja okuženih s koronavirusom se ne umirja, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj se širjenje kljub hitrim in korenitim ukrepom še ni ustavilo?
Število ljudi, okuženih s kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, pričakujemo lahko, da se bo virus še širil, strokovnjaki so prepričani, da vrhunca še nismo doživeli. Zunanjepolitični novinar TV Slovenija Aleš Malerič se boji, da ne vemo vsega: “Ob izbruhu virusa sars v letih 2002 in 2003 ali ob izbruhu ebole v Afriki, če se vrnemo v bližnjo preteklost, ni nihče pošiljal letal za evakuacijo, na Kitajsko pa jih pošiljajo. Tu se vidi zelo pomembna razlika.”
Ko je leta 2003 izbruhnil virus sars na Kitajskem, je bila svetovna javnost zelo kritična, da je Kitajska zamudila z reakcijo, ker ni ustrezno obveščala in je skušala zadevo pomesti pod preprogo. Od tedaj se je na Kitajskem zgodilo nekaj zelo pomembnih sprememb pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni, temeljito so spremenili svoj zdravstveni sistem, uvedli so centralno vodeno aplikacijo, s katero so povezane bolnišnice, z njo zdravniki med seboj komunicirajo in se opozarjajo o morebitnih izbruhih virusov oziroma bakterij.
“Sistem je v principu izredno učinkovit in močno dvomim, da ni zaznal širitve tega virusa. Zakaj oblasti niso takoj odreagirale, je težko reči. Prva možnost je, da so virus do neke mere podcenile, druga pa, da so se odločili, da lažje ukrepajo, če bo javnost manj panična in bo manj vedela. A to je dvorezen meč, ker lahko ljudje počnejo točno tisto, česar ne bi smeli.” – Aleš Malerič
Virologinja prof. dr. Tatjana Avšič – Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani) odgovarja, kdaj pričakovati vrh širjenja koronavirusa.
“Menim, da smo nekje v vrhu ali vsaj zelo blizu. Vse skupaj je bilo povezano tudi s prazniki na Kitajskem, ki so spodbodli množično preseljevanje ljudi. Zdaj je praznikov konec, zato se vračajo nazaj. Upam in želim, da smo na vrhuncu in se bodo številke začele zmanjševati.”
Malerič je opozoril tudi na to, da so Kitajci zaradi obseženga širjenja okužbe ta hip deležni številnih predsodkov, ljudje se jih bojijo povsod po svetu, tudi v drugih provincah na Kitajskem in “prav ta odziv držav kaže, da obstaja neka osnova za tako restriktivne ukrepe. Montažnih bolnišnic ne postavljajo več samo v Vuhanu, temveč tudi v drugih provincah”. Kitajske bolnišnice po njegovih besedah niso ustrezno pripravljene na tako obsežen izbruh virusa, primanjkuje jim osebja, materiala in bolniških postelj.
“Kitajska se pripravlja na nekaj večjega. Rekel bi, da ne vemo vseh stvari. Mogoče se pripravljajo na najhujši možni scenarij, a upamo, da se ne bo zgodil.” – Aleš Malerič
Širitev koronavirusa se je začela na znameniti tržnici v Vuhanu. Ko je izbruhnil sars, so želeli na tovrstnih tršnicah ustaviti trgovanje z živimi živalmi, a se to zaradi zakoreninjene podpore tradicionalni kitajski kulinariki in vraževerju ni zgodilo. “Mislim, da bodo zdaj odločnejši pri ustavitvi tovrstnega trgovanja z živimi živalmi,” dodaja Aleš Malerič.
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta?
V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.
Krivulja okuženih s koronavirusom se ne umirja, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj se širjenje kljub hitrim in korenitim ukrepom še ni ustavilo?
Število ljudi, okuženih s kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, pričakujemo lahko, da se bo virus še širil, strokovnjaki so prepričani, da vrhunca še nismo doživeli. Zunanjepolitični novinar TV Slovenija Aleš Malerič se boji, da ne vemo vsega: “Ob izbruhu virusa sars v letih 2002 in 2003 ali ob izbruhu ebole v Afriki, če se vrnemo v bližnjo preteklost, ni nihče pošiljal letal za evakuacijo, na Kitajsko pa jih pošiljajo. Tu se vidi zelo pomembna razlika.”
Ko je leta 2003 izbruhnil virus sars na Kitajskem, je bila svetovna javnost zelo kritična, da je Kitajska zamudila z reakcijo, ker ni ustrezno obveščala in je skušala zadevo pomesti pod preprogo. Od tedaj se je na Kitajskem zgodilo nekaj zelo pomembnih sprememb pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni, temeljito so spremenili svoj zdravstveni sistem, uvedli so centralno vodeno aplikacijo, s katero so povezane bolnišnice, z njo zdravniki med seboj komunicirajo in se opozarjajo o morebitnih izbruhih virusov oziroma bakterij.
“Sistem je v principu izredno učinkovit in močno dvomim, da ni zaznal širitve tega virusa. Zakaj oblasti niso takoj odreagirale, je težko reči. Prva možnost je, da so virus do neke mere podcenile, druga pa, da so se odločili, da lažje ukrepajo, če bo javnost manj panična in bo manj vedela. A to je dvorezen meč, ker lahko ljudje počnejo točno tisto, česar ne bi smeli.” – Aleš Malerič
Virologinja prof. dr. Tatjana Avšič – Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani) odgovarja, kdaj pričakovati vrh širjenja koronavirusa.
“Menim, da smo nekje v vrhu ali vsaj zelo blizu. Vse skupaj je bilo povezano tudi s prazniki na Kitajskem, ki so spodbodli množično preseljevanje ljudi. Zdaj je praznikov konec, zato se vračajo nazaj. Upam in želim, da smo na vrhuncu in se bodo številke začele zmanjševati.”
Malerič je opozoril tudi na to, da so Kitajci zaradi obseženga širjenja okužbe ta hip deležni številnih predsodkov, ljudje se jih bojijo povsod po svetu, tudi v drugih provincah na Kitajskem in “prav ta odziv držav kaže, da obstaja neka osnova za tako restriktivne ukrepe. Montažnih bolnišnic ne postavljajo več samo v Vuhanu, temveč tudi v drugih provincah”. Kitajske bolnišnice po njegovih besedah niso ustrezno pripravljene na tako obsežen izbruh virusa, primanjkuje jim osebja, materiala in bolniških postelj.
“Kitajska se pripravlja na nekaj večjega. Rekel bi, da ne vemo vseh stvari. Mogoče se pripravljajo na najhujši možni scenarij, a upamo, da se ne bo zgodil.” – Aleš Malerič
Širitev koronavirusa se je začela na znameniti tržnici v Vuhanu. Ko je izbruhnil sars, so želeli na tovrstnih tršnicah ustaviti trgovanje z živimi živalmi, a se to zaradi zakoreninjene podpore tradicionalni kitajski kulinariki in vraževerju ni zgodilo. “Mislim, da bodo zdaj odločnejši pri ustavitvi tovrstnega trgovanja z živimi živalmi,” dodaja Aleš Malerič.
Na Valu 202 smo med redkimi mediji, ki že od prvega vala epidemije nenehno opozarjajo na hude posledice ukrepov ob epidemiji na psihično in fizično zdravje otrok. Kar so bila prej samo opozorila redkih posameznikov, zdaj vse bolj potrjujejo ugotovitve prej zadržanih ali povsem molčečih strokovnjakov in podatki. Med redkimi, ki so odločno zastavili glas za dobrobit mladih, so bili jeseni 2020 strokovnjaki na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer že desetletja v okviru programa Slofit vodijo t. i. športno-vzgojni karton, ki natančno meri in kaže, kako se v desetletjih spreminjajo gibalne sposobnosti generacij pa tudi teža naših otrok in mladostnikov. Že prvi rezultati pred slabima dvema letoma so kazali na katastrofo, a so se pristojni najbolj obregnili ob zanesljivost metodologije, nato pa je šolski sistem še mesece vse prej kot spodbujal vadbo in gibanje. Porazni rezultati so bili neizbežni, nedvomno bodo dolgoročno škodljivi, pri nekaterih mladih tudi trajno nepopravljivih. Kje smo zdaj in kaj je sploh še mogoče narediti?
Evropska komisija je za EU in območje z evrom znižala napoved gospodarske rasti. Za letos napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, dobrih 6 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Za Slovenijo pa so napovedi takšne: bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 3,7 odstotka, torej bo rast nad evropskim povprečjem, stopnja inflacije pa bo v okviru evroskega povprečja. O gospodarski sliki in o tem, če bodo aktualne napovedi zdržale, se je Zdenka Bakalar v Studio ob 17.00 na našem Prvem programu pogovarjala z direktorico urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš, predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom in glavnim analitikom pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem. Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
Dvig cen goriva in energentov vpliva tudi na cene ostalih dobrin in storitev, ne samo prevozov. Kupna moč pada. O vzrokih in posledicah teh dvigov se Gorazd Rečnik pogovarja s profesorjem z ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Markom Pahorjem, govoril pa je tudi z avtoprevoznikoma, ki trdita, da je stanje v sektorju kritično.
Kadrovski bazeni na Balkanu se praznijo, velike gradbene projekte zdaj izvajajo tudi turški delavci. Kje živijo in v kakšnih razmerah delajo? O sistemskih vzrokih za aktualno dogajanje z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Nova era polarizacije. Tako so pri mednarodni organizaciji Novinarji brez meja naslovili 20. izdajo indeksa svobode medijev po svetu. Ugotavljajo, da se v informacijskem kaosu, ki smo mu priča, dogaja polarizacija tako na ravni držav kot na mednarodni ravni. Slovenija pri tem ni izjema in tako ne zaostaja za trendom polarizacije. To se vidi tudi pri letošnji oceni na indeksu svobode medijev in mestu, ki ga je zasedla. Slovenija je namreč padla za 18 mest. Tako nizko še ni bila nikoli. Zdaj se na indeksu svobode medijev uvršča v kategorijo držav, ki so označene kot “problematične”. "Slovenija se je pomaknila iz kategorije držav, v kateri so razmere opisane kot "zadovoljive", v kategorijo držav, v kateri so razmere opisane kot "problematične". Slovenija je izgubila 18 mest. S 36 je padla na 54 mesto." - Pavol Szalai, Novinarji brez meja
Dan upora proti okupatorju ponuja imenitno priložnost, da se o pomembnosti zgodovine in vloge same zgodovinopisne stroke pri nas pogovorimo z Markom Zajcem. Sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino je ravno tistih let, da se še lahko spominja življenja v skupni Jugoslaviji, ostali dve tretjini časa pa je preživel v samostojni Sloveniji. Sprva ga je strokovno najbolj navdušilo 19. stoletje, ko smo Slovenci pod Habsburžani začeli jasno izražati svojo narodno samobitnost. V zadnjih letih se je osredinil na drugo polovico 20. stoletja. Vmes je zanimiva zgodovinska pričevanja vpletal tudi v program študentskega radia in tam navduševal z oddajo Kocine zgodovine.
Analize in številke govorijo pomembno zgodbo, v kateri se razvija slovenski šport, ki na letni ravni generira 1,6 odstotka BDP. Skozi javna sredstva se v šport vrača manj kot petina teh sredstev, zato si želi športna sfera prevetritev in sprememb. Priložnosti je ogromno, zato bo zelo pomembna konkretna usmeritev države, ki bi s sistemskimi ureditvami premostila še eno težavo, ki se trenutno kaže v športu. Analiza zakulisja delovanja športa in njegovih vplivov, ki jih ima na družbo. O katerih težavah bo morala prihodnja vlada obvezno govoriti?
Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.
Astroturfing predstavlja pomemben del političnega boja na družbenih omrežjih. O tem, kako izgleda zakulisje manipulacije ob pomoči neavtentičnih profilov na družabnih omrežjih v podporo določene politične opcije, zakaj morajo ta mnenja izgledati kot mnenja navadnih državljanov in kakšne posledice ima to za napadene posameznike in organizacije, smo se pogovarjali z novinarjema spletnega medija Pod črto, kjer se več mesecev preiskovali lažne profile na twitterju in svoje ugotovitve predstavili v podkast seriji Lažne realnosti.
V predvolilnem obdobju je na vsakem koraku spet v ospredju zdravstvo – kakovostno in za vse dostopno, rešitve in predlogi so na dlani. Pa so zadeve res tako preproste in rešljive čez noč? Podroben pregled kaže, da ne. Dostopnost zdravstvene oskrbe se je v zadnjih dveh letih epidemije še močno poslabšala, čakalne dobe, ki se že več kot leto dni ne spremljajo enotno in sistemsko, se nenadzorovano podaljšujejo, več kot 130 tisoč ljudi je brez osebnega izbranega zdravnika, približno 200 tisoč žensk brez ginekologa, četrtina prebivalstva nima svojega zobozdravnika. Smo pred razpadom primarnega zdravstva? Kje so razlogi, kakšne so rešitve? Koliko zdravnikov zares primanjkuje in kaj lahko storijo tisti, ki ostanejo brez njih?
Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.
Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc.
Obvladovanje javnih medijev je večni sen političnih oblasti ter lokalnih in svetovnih finančnih vplivnežev. Primeri nekaterih javnih servisov v naši soseščini kažejo, kako močan in za neodvisno in profesionalno novinarstvo poguben je lahko tak vpliv. Hkrati pa tudi, kako uničujoči sta lahko tudi servilnost in ravnodušnost novinarstva, ki se ne postavi za svoja profesionalna načela.
Življenje v domačem okolju bi morala biti pravica vsakega človeka. O tem govori tudi konvencija o pravicah invalidov, toda v institucijah še vedno živi skoraj 1,2 milijona prebivalcev Unije, v Sloveniji 20.000 ljudi. Kot piše na spletni strani Dezinstitucionalizacija Slovenije, ki jo je vzpostavil Inštitut RS za socialno varstvo, so v instituciji stanovalke in stanovalci prisiljeni živeti skupaj ločeni od širše skupnosti, nimajo dovolj nadzora nad svojim življenjem in odločitvami, interesi ustanove pa imajo navadno prednost pred individualnimi potrebami. O več kot štirih desetletjih dezinstitucionalizacije v Sloveniji, ko za razliko od mnogih drugih držav nismo v celoti zaprli še nobene institucije, se bomo pogovarjali z dr. Andrejo Rafaelič in dr. Vitom Flakerjem.
Vojna v Ukrajini se ne umirja. Več mest je še vedno pod nenehnim obstreljevanjem in raketiranjem. Alarmi se oglašajo praktično v vseh ukrajinskih regijah. Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je znova povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina na pogovore o statusu okupiranih območjih, o čemer naj bi Ukrajinci odločali na referendumu. Medtem ameriški predsednik Biden svari pred uporabo kemičnega in biološkega orožja. Analitično o vsem tem v Vročem mikrofonu, ki ga je v živo pripravil Gašper Andrinek z gostoma.
Svet za razvoj pri SAZU je februarja pripravil prva dva posveta o prihodnosti javne radiotelevizije, na katerih so z uglednimi in uveljavljenimi evropskimi in slovenskimi strokovnjaki obravnavali ključna razvojna vprašanja javne RTV v različnih delih Evrope in pri nas.
V skladiščih so še vedno številne surovine, ki so jih trgovci kupovali pred novim letom po občutno nižjih cenah, maloprodajne cene hrane pa rastejo. Ljudje bi morali razmisliti, kaj kupujejo, da bodo nakupljeno hrano tudi zares porabili. Med epidemijo se je količina zavržene hrane namreč povečala, čeprav smo več kuhali doma. O tem, kako se kot kupec racionalno vesti v obdobju neracionalnosti, smo se pogovarjali s predsednico Zveze potrošnikov Slovenije Bredo Kutin in agrarnim ekonomistom dr. Alešem Kuharjem.
Francoski politični analitik Jacques Rupnik se že vse življenje ukvarja s preučevanjem razmer v Srednji in Vzhodni Evropi. Direktor Centra za mednarodne raziskave Nacionalne fundacije za politične znanosti pravi, da smo ob ukrajinski krizi priča točki preloma, podobni kot se je zgodila leta 1989. Presenečen je nad skupnim in soglasnim odzivom Evrope pri sprejemanju sankcij proti Rusiji in ga skrbi, kakšne bodo posledice dogajanja v Ukrajini na zahodnem Balkanu.
Neveljaven email naslov