Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Peter Jenko, direktor FURS

18.02.2020

Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.

Finančna uprava je lani pobrala skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej, na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Gost Vročega mikrofona je Peter Jenko, direktor Finančne uprave

Milijarda evrov več pobranih davkov kot leto prej je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v preteklih letih. Peter Jenko, direktor Finančne uprave pojasnjuje, da znesek pobranih dajatev zadnjih pet let ves čas narašča. Poleg gospodarske blaginje kot razlog višjega zneska pobranih davkov izpostavlja tudi dobro delo Finančne uprave Republike Slovenije. Lani so uvedli kar nekaj sprememb, ki zavezancem omogočajo, da enostavno poravnajo svoje obveznosti: uvedba mobilne aplikacije za fizične osebe, predhodno izpolnjevanje določenih podatkov na različnih obračunih, poenostavljeno vlaganje nekaterih vlog.

“Veliko pozornosti smo posvetili vnaprejšnjemu obveščanju o zaznanih tveganjih in veliko energije smo vložili v pozivanje zavezancev, da nepravilnosti odpravijo sami. Predhodne izkušnje so nas naučile, da je takšen način delovanja bistveno učinkovitejši kot nenapovedani nadzori in težja oblika represije.”

Dejavnost sobodajalcev v turistični najem na FURS ocenjujejo kot relativno tvegano, tako z vidika dela na črno, nedovoljenega oglaševanja kot tudi z vidika neprijavljenih dohodkov, deloma pa tudi z vidika davka na dodano vrednost. Za letos je napovedan poostren nadzor ponudnikov, ki svoje nepremičnine oddajajo prek platform Airbnb in Booking.

“V letu 2019 je znašal delež opravljenih nadzorov, kjer so bile opažene določene kršitve, kar 86 %. Gre za visok odstotek nepravilnosti. So pa vse aktivnosti, ki smo jih uvedli v preteklih letih, sploh na področju Airbnb-ja, prinesle določene učinke. V letu 2018 se je na novo registrirala dobra četrtina več sobodajalcev kot leto prej.”

Davek na premoženje nezakonitega nadzora je od sredine leta 2017 pred ustavnim sodiščem: “Upamo, da bo do te odločitve prišlo čim prej, ne glede na to, kakšna bo. Vsaka rešitev je boljša od današnjega stanja suspenza, ki hromi naše delo.”

“Aplikacija je bila v letu 2019 ponujena fizičnim osebam, uporablja jo čedalje več uporabnikov. Oddanih vlog za vzdrževanje družinske člane, ki so bile oddane prek spletne aplikacije, je približno 100.000.” – FURS se želi z različnimi načini približati svojim uporabnikom.

Konec februarja je rok za oddajo različnih napovedi s področja kapitala, za najemnine, za obresti, kapitalske dobičke …, do 20. 2. 2020 pa še lahko prek spletne aplikacije oddate vlogo za vzdrževane družinske člane.


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Peter Jenko, direktor FURS

18.02.2020

Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.

Finančna uprava je lani pobrala skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej, na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Gost Vročega mikrofona je Peter Jenko, direktor Finančne uprave

Milijarda evrov več pobranih davkov kot leto prej je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v preteklih letih. Peter Jenko, direktor Finančne uprave pojasnjuje, da znesek pobranih dajatev zadnjih pet let ves čas narašča. Poleg gospodarske blaginje kot razlog višjega zneska pobranih davkov izpostavlja tudi dobro delo Finančne uprave Republike Slovenije. Lani so uvedli kar nekaj sprememb, ki zavezancem omogočajo, da enostavno poravnajo svoje obveznosti: uvedba mobilne aplikacije za fizične osebe, predhodno izpolnjevanje določenih podatkov na različnih obračunih, poenostavljeno vlaganje nekaterih vlog.

“Veliko pozornosti smo posvetili vnaprejšnjemu obveščanju o zaznanih tveganjih in veliko energije smo vložili v pozivanje zavezancev, da nepravilnosti odpravijo sami. Predhodne izkušnje so nas naučile, da je takšen način delovanja bistveno učinkovitejši kot nenapovedani nadzori in težja oblika represije.”

Dejavnost sobodajalcev v turistični najem na FURS ocenjujejo kot relativno tvegano, tako z vidika dela na črno, nedovoljenega oglaševanja kot tudi z vidika neprijavljenih dohodkov, deloma pa tudi z vidika davka na dodano vrednost. Za letos je napovedan poostren nadzor ponudnikov, ki svoje nepremičnine oddajajo prek platform Airbnb in Booking.

“V letu 2019 je znašal delež opravljenih nadzorov, kjer so bile opažene določene kršitve, kar 86 %. Gre za visok odstotek nepravilnosti. So pa vse aktivnosti, ki smo jih uvedli v preteklih letih, sploh na področju Airbnb-ja, prinesle določene učinke. V letu 2018 se je na novo registrirala dobra četrtina več sobodajalcev kot leto prej.”

Davek na premoženje nezakonitega nadzora je od sredine leta 2017 pred ustavnim sodiščem: “Upamo, da bo do te odločitve prišlo čim prej, ne glede na to, kakšna bo. Vsaka rešitev je boljša od današnjega stanja suspenza, ki hromi naše delo.”

“Aplikacija je bila v letu 2019 ponujena fizičnim osebam, uporablja jo čedalje več uporabnikov. Oddanih vlog za vzdrževanje družinske člane, ki so bile oddane prek spletne aplikacije, je približno 100.000.” – FURS se želi z različnimi načini približati svojim uporabnikom.

Konec februarja je rok za oddajo različnih napovedi s področja kapitala, za najemnine, za obresti, kapitalske dobičke …, do 20. 2. 2020 pa še lahko prek spletne aplikacije oddate vlogo za vzdrževane družinske člane.


06.11.2024

Politična realnost se je sesula tako v ZDA kot drugje

Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.


05.11.2024

Spletne zlorabe otrok: Vprašanje ni, ali bo vaš otrok nasedel spletnim predatorjem, vprašanje je, kdaj

Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.


30.10.2024

Počitnice v Polju 2: molk odgovornih

Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?


28.10.2024

Javni mediji kot nacionalni zakladi

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam?


23.10.2024

Pravnica Urša Regvar: Ni migrantske krize, to je politična kriza Evropske unije

Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji?


22.10.2024

Ob vse večjem pomanjkanju kadra se bo pričakovanjem mladih treba bolje prilagoditi

Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?


16.10.2024

Travmatolog Matic Ciglič: Pacientu je vseeno, ali bo obravnavan v javnem zdravstvu ali pri zasebniku

Eden od ciljev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi jasnejša ločnica med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom, predvsem z omejevanjem oziroma prepovedjo t. i. dvojnih praks – redno zaposlenih v javnih zavodih, ki prek s. p. opravljajo tudi popoldansko delo pri zasebnikih.


15.10.2024

Plačljivo reševanje v gorah, če se nesreča zgodi iz malomarnosti

V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.


09.10.2024

Prof. dr. Danilo Türk: Zgodovina se lahko sprevrže v nove katastrofe, težje od onih iz preteklosti

V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.


08.10.2024

Kajenje prepovedano!

Pri Evropski komisiji bodo priporočili prepoved vseh oblik kajenja na zunanjih javnih prostorih in tako na države članice skušali vplivati v okviru širših prizadevanj za obvladovanje zdravstvenih tveganj. Kaj bi v praksi prepoved pomenila za gostince in koliko aerosoli iz elektronskih cigaret, ki se pogosto tržijo kot varnejša alternativa klasičnemu kajenju, v resnici mimoidoče izpostavljajo strupenim snovem?


02.10.2024

Nemčija je kihnila; se bo prehladila vsa Evropa?

Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.


01.10.2024

Ali ima KPK zobe?

Komisija za preprečevanje korupcije je v dvajsetih letih obstoja izpeljala številne preventivno-nadzorne dejavnosti, obravnavala veliko prijav in sprejela mnenja, priporočila in odločitve, s katerimi je povzročila burne odzive, številne odstope, doživela pa tudi brezbrižnost, molk in nespoštovanje svojih ugotovitev.


25.09.2024

Slovenija kot vez med EU in Zahodnim Balkanom

Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.


24.09.2024

Farmakološki učinki konoplje so dokazani

"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?


18.09.2024

Učitelj – še prižigalec ognja?

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?


17.09.2024

Izobraževanje je ključno za prihodnost romskih otrok

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.


11.09.2024

Ravnatelji v kaotičnem iskanju kadra: "Zakaj že?"

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"


10.09.2024

Mariborski onkološki bolniki kličejo na pomoč

Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?


04.09.2024

V bolnišnicah kritično primankuje tudi kuharjev

Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?


25.08.2024

Belorusija: Ko distopija postane resničnost

Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?


Stran 1 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov