Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
UTD pomeni, da ga prejmejo vsi državljani, da ne sme biti vračljiv, pogojevan z delovno aktivnostjo ali premoženjem in da mora biti trajen. Pomoč zaradi korone nobenega od teh pogojev ne izpolnjuje
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je.
Toda nekaj je zagotovo jasno: termin “temeljni dohodek”, uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja. Korona temeljni dohodek namreč ne vključuje vseh državljanov Slovenije, hkrati pa je neposredno vračljiv. Za pravi UTD je namreč izjemno pomembno vprašanje, kako ga spojiti z obstoječim sistemom socialnih pomoči v neki družbi.
“Če UTD delaš za afriško družbo, ki nima nobenega sistema socialnih transferjev, ga lahko narediš skoraj po knjigi, idealno tipskega. V razviti družbi pa ga moraš zgraditi tako, da ne poškoduješ obstoječega sistema. Dosti lažje je zgraditi novo hišo, kot pa adaptirati staro, še posebej, če je ta spomeniško zavarovana. In UTD v našem svetu je kot da delaš spremembe v spomeniško zavarovani družbi.”
Eksperimentalne uvedbe UTD-ja so v zelo omejenem obsegu in z zelo različnimi koncepti preizkušali po svetu. V Kanadi in na Finskem so rezultati denimo jasno pokazali, da UTD že s tem, ker ljudje ne živijo v nenehni preživetveni negotovosti, vpliva tudi na zdravstveno stanje prejemnikov. Posledično pa se stroški zdravstvene oskrbe znižajo. In če pošpekuliramo – bi bile posledice te iste korona pandemije kaj drugačne, če bi svet že imel utečen sistem UTD-ja? “Zagotovo bi bile”, trdi Valerija Korošec. Predvsem pa bi bil domišljeno uveden UTD lahko svojevrstna nagrada za doslej necenjeno in neplačano delo.
“UTD je plačilo za intelektualno, kulturno, materinsko delo. Država plačuje za govorjenje slovenščine in spoštovanje slovenskih kulturnih običajev. O tem premalo govorimo.”
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
UTD pomeni, da ga prejmejo vsi državljani, da ne sme biti vračljiv, pogojevan z delovno aktivnostjo ali premoženjem in da mora biti trajen. Pomoč zaradi korone nobenega od teh pogojev ne izpolnjuje
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je.
Toda nekaj je zagotovo jasno: termin “temeljni dohodek”, uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja. Korona temeljni dohodek namreč ne vključuje vseh državljanov Slovenije, hkrati pa je neposredno vračljiv. Za pravi UTD je namreč izjemno pomembno vprašanje, kako ga spojiti z obstoječim sistemom socialnih pomoči v neki družbi.
“Če UTD delaš za afriško družbo, ki nima nobenega sistema socialnih transferjev, ga lahko narediš skoraj po knjigi, idealno tipskega. V razviti družbi pa ga moraš zgraditi tako, da ne poškoduješ obstoječega sistema. Dosti lažje je zgraditi novo hišo, kot pa adaptirati staro, še posebej, če je ta spomeniško zavarovana. In UTD v našem svetu je kot da delaš spremembe v spomeniško zavarovani družbi.”
Eksperimentalne uvedbe UTD-ja so v zelo omejenem obsegu in z zelo različnimi koncepti preizkušali po svetu. V Kanadi in na Finskem so rezultati denimo jasno pokazali, da UTD že s tem, ker ljudje ne živijo v nenehni preživetveni negotovosti, vpliva tudi na zdravstveno stanje prejemnikov. Posledično pa se stroški zdravstvene oskrbe znižajo. In če pošpekuliramo – bi bile posledice te iste korona pandemije kaj drugačne, če bi svet že imel utečen sistem UTD-ja? “Zagotovo bi bile”, trdi Valerija Korošec. Predvsem pa bi bil domišljeno uveden UTD lahko svojevrstna nagrada za doslej necenjeno in neplačano delo.
“UTD je plačilo za intelektualno, kulturno, materinsko delo. Država plačuje za govorjenje slovenščine in spoštovanje slovenskih kulturnih običajev. O tem premalo govorimo.”
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov