Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
Prihodnost letalskega prometa je še vedno zelo meglena, jasno je le to, da se bo letalstvo zaradi posledic pandemije na noge postavljalo več let
Slovenija bi morala biti s svetom dobro povezana tudi po zračnih poteh, z letalskim prometom, letališči ter pridobivanjem letalskih prevoznikov. Trenutni utrip ljubljanskega letališča je daleč od idealnega, stanje opisuje Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraport Slovenija. Za njih je najpomembneje, da so dobili napovedi za nadaljnja sodelovanja od vseh 17 prevoznikov, ki so leteli pred pandemijo. Ključno je, da je Slovenija tržno zanimiva.
"Počasi, vendar vztrajno nas veliki prevozniki prepoznavajo kot zanimiv trg." – Zmago Skobir
Že pred koncem epidemije je Ministrstvo za infrastrukturo sprostilo vse zakonske ovire. V Evropi je bila Slovenija prepoznavna kot država, ki ima odprte kapacitete za vzpostavitev letalskih povezav. Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu, zagotavlja, da delajo vse, kar lahko, da se bodo tri mednarodna letališča državnega pomena kar najbolje razvijala. Delujejo proaktivno in iščejo rešitve, a se zavedajo, da če ni povezav, tudi letališča izgubijo svoj pomen. Nihče v tem obdobju točno ne ve, kako se bo letalska industrija razvijala, tudi prevozniki tavajo v temi.
"Ključno je, da letališče obratuje naprej, da ima Slovenija povezavo z vsemi potrebnimi in pomembnimi evropskimi destinacijami, da so te povezave za vse tiste, ki te lete potrebujejo, cenovno dostopne, da so leti kakovostni in varni. Če bodo zagotovljeni še s slovensko posadko in s slovenskim pridihom, bo toliko bolje." – Aleš Mihelič
Tudi na Ministrstvu za gospodarstvo si po besedah državnega sekretarja Simona Zajca prizadevajo za čim boljše letalske povezave, še posebej do drugega leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. K temu bi lahko pripomogla tudi ustanovitev novega letalskega prevoznika, a na vladi o tem še niso govorili. Med pandemijo je bilo prizadetih veliko gospodarskih subjektov, s prvimi tremi protikoronskimi svežnji pa so želeli zagotoviti, da ne bi bilo odpuščenega prevelikega števila ljudi.
"Odpuščanjem smo se želeli izogniti v največji meri. Kaj bo zdaj, ko se končujejo nekateri ukrepi in uvajajo drugi, bomo videli med poletjem. Jeseni bo vidno tudi, kaj bo na tem področju še treba storiti." – Simon Zajc
Vsa tri slovenska letališča, ljubljansko, portoroško in mariborsko, so umeščena na strateško izjemno pomembne lokacije. Ta odpirajo številne možnosti delovanja, ki v preteklosti še niso bile izkoriščene.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
Prihodnost letalskega prometa je še vedno zelo meglena, jasno je le to, da se bo letalstvo zaradi posledic pandemije na noge postavljalo več let
Slovenija bi morala biti s svetom dobro povezana tudi po zračnih poteh, z letalskim prometom, letališči ter pridobivanjem letalskih prevoznikov. Trenutni utrip ljubljanskega letališča je daleč od idealnega, stanje opisuje Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraport Slovenija. Za njih je najpomembneje, da so dobili napovedi za nadaljnja sodelovanja od vseh 17 prevoznikov, ki so leteli pred pandemijo. Ključno je, da je Slovenija tržno zanimiva.
"Počasi, vendar vztrajno nas veliki prevozniki prepoznavajo kot zanimiv trg." – Zmago Skobir
Že pred koncem epidemije je Ministrstvo za infrastrukturo sprostilo vse zakonske ovire. V Evropi je bila Slovenija prepoznavna kot država, ki ima odprte kapacitete za vzpostavitev letalskih povezav. Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu, zagotavlja, da delajo vse, kar lahko, da se bodo tri mednarodna letališča državnega pomena kar najbolje razvijala. Delujejo proaktivno in iščejo rešitve, a se zavedajo, da če ni povezav, tudi letališča izgubijo svoj pomen. Nihče v tem obdobju točno ne ve, kako se bo letalska industrija razvijala, tudi prevozniki tavajo v temi.
"Ključno je, da letališče obratuje naprej, da ima Slovenija povezavo z vsemi potrebnimi in pomembnimi evropskimi destinacijami, da so te povezave za vse tiste, ki te lete potrebujejo, cenovno dostopne, da so leti kakovostni in varni. Če bodo zagotovljeni še s slovensko posadko in s slovenskim pridihom, bo toliko bolje." – Aleš Mihelič
Tudi na Ministrstvu za gospodarstvo si po besedah državnega sekretarja Simona Zajca prizadevajo za čim boljše letalske povezave, še posebej do drugega leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. K temu bi lahko pripomogla tudi ustanovitev novega letalskega prevoznika, a na vladi o tem še niso govorili. Med pandemijo je bilo prizadetih veliko gospodarskih subjektov, s prvimi tremi protikoronskimi svežnji pa so želeli zagotoviti, da ne bi bilo odpuščenega prevelikega števila ljudi.
"Odpuščanjem smo se želeli izogniti v največji meri. Kaj bo zdaj, ko se končujejo nekateri ukrepi in uvajajo drugi, bomo videli med poletjem. Jeseni bo vidno tudi, kaj bo na tem področju še treba storiti." – Simon Zajc
Vsa tri slovenska letališča, ljubljansko, portoroško in mariborsko, so umeščena na strateško izjemno pomembne lokacije. Ta odpirajo številne možnosti delovanja, ki v preteklosti še niso bile izkoriščene.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Neveljaven email naslov