Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Pri vseh zdravstvenih zavarovanjih za tujino velja, da je treba pozorno prebrati "drobni tisk"
Zadnje dni odmeva zgodba gospoda S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem, med obiskom pri sorodnikih v Sloveniji pa je konec julija zbolel. V ordinacijah so ga zavračali z besedami, da sprejemajo le svoje, slovenske zavarovance, pošiljali so ga celo nazaj na Švedsko, čeprav ima veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Sam je plačal covid test, bil je pozitiven, po štirih tednih domačega zdravljenja pa je k sreči okreval.
"Zdi se mi, da veliko zdravstvenega osebja ne pozna evropske zdravstvene kartice in pravic, ki izhajajo iz nje, ne vedo, kako registrirati kartico v sistem in kaj pomenijo posamezne številke. Mislim, da je zelo pomembno, da bi se več govorilo o pravicah evropske zdravstvene kartice, da bi bilo osebje izobraženo, da bi vedelo, kaj narediti s kartico. Še vedno ne vem, na katerega zdravnika se lahko obrnem, če se mi kaj zgodi." – gospod S.
Klemen Ganziti, direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrdil, "da se gospodu S. njihova območna enota opravičuje za vse, kar je doživel, in da iščejo rešitev za vračilo denarja, ki ga je plačal za opravljeni test".
"Dejansko je tako, da z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljate enake pravice in pod enakimi pogoji kot državljani države, kjer se nahajate in kjer evropska kartica velja. ZZZS krije ceno zdravstvene stroritve v javni zdravstveni mreži, obstajajo pa določena doplačila, recimo na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. – Klemen Ganziti, ZZZS
Prvi nasvet, če potujete v tujino, je, da pravočasno naročite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
"Če tam plačamo zdravstveno storitev, nam ZZZS na podlagi računa povrne stroške le v višini cen, ki so za take storitve priznane v Sloveniji. V Združenih državah ali v Dubaju so cene storitev na primer včasih celo 30, 40 ali 50-kratnik cen v Sloveniji," je še povedal Klemen Ganziti. Komercialno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini je torej edina rešitev v državah, v katerih ne moremo uveljavljati pravic z evropsko zdravstveno kartico.
Ponudbe komercialnih zdravstvenih zavarovanj za tujino pa vedno ne krijejo stroškov zdravljenja za covidom 19. Stroškov, povezanih s covidom 19, na primer ne krijejo pri Corisu Slovenija, ki je specializiran za zavarovanje v tujini.
"Stroškov v tem primeru ne krijemo zaradi zavarovalniškega načela, da se lahko zavaruje le tiste dogodke, ki so prihodnji in negotovi. Vi lahko zavarujete dogodke, ki se bodo potencialno zgodili, ne pa obstoječa stanja, med katera spada tudi epidemija. Dokler je razglašena pandemija (WHO), ta zadeva pri nas ne bo krita. Ko pa se pandemija prekliče, se upošteva samo še epidemija, tako da če v neki državi ni epidemije, mi od takrat naprej normalno krijemo stroške." – Borut Papič, Coris Slovenija
Andrej Šter, ki vodi konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve, tega ne izključuje in opozarja na pravočasen razmislek o zapletih, ki se nam lahko zgodijo v tujini. Poudarja še, kako pomembno je, da poznamo razmere v državi, v katero odhajamo, da se tam vedemo odgovorno in preventivno. Ko se slovenski državljani v tujini znajdejo v težavah, pogosto pokličejo številke konzularnega sektorja in predstavništev Slovenije na tujem.
"Prav je, da nas pokličejo. Pomembno je, da imamo realno informacijo. Skušamo jim pomagati, kolikor je v naši moči, a evakuacijskih dejavnosti, kakršne so bile marca, aprila in maja, tokrat zagotovo ne bo. Naj ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi. Čudežne rešitve ne bo ..." – Andrej Šter
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Pri vseh zdravstvenih zavarovanjih za tujino velja, da je treba pozorno prebrati "drobni tisk"
Zadnje dni odmeva zgodba gospoda S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem, med obiskom pri sorodnikih v Sloveniji pa je konec julija zbolel. V ordinacijah so ga zavračali z besedami, da sprejemajo le svoje, slovenske zavarovance, pošiljali so ga celo nazaj na Švedsko, čeprav ima veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Sam je plačal covid test, bil je pozitiven, po štirih tednih domačega zdravljenja pa je k sreči okreval.
"Zdi se mi, da veliko zdravstvenega osebja ne pozna evropske zdravstvene kartice in pravic, ki izhajajo iz nje, ne vedo, kako registrirati kartico v sistem in kaj pomenijo posamezne številke. Mislim, da je zelo pomembno, da bi se več govorilo o pravicah evropske zdravstvene kartice, da bi bilo osebje izobraženo, da bi vedelo, kaj narediti s kartico. Še vedno ne vem, na katerega zdravnika se lahko obrnem, če se mi kaj zgodi." – gospod S.
Klemen Ganziti, direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrdil, "da se gospodu S. njihova območna enota opravičuje za vse, kar je doživel, in da iščejo rešitev za vračilo denarja, ki ga je plačal za opravljeni test".
"Dejansko je tako, da z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljate enake pravice in pod enakimi pogoji kot državljani države, kjer se nahajate in kjer evropska kartica velja. ZZZS krije ceno zdravstvene stroritve v javni zdravstveni mreži, obstajajo pa določena doplačila, recimo na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. – Klemen Ganziti, ZZZS
Prvi nasvet, če potujete v tujino, je, da pravočasno naročite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
"Če tam plačamo zdravstveno storitev, nam ZZZS na podlagi računa povrne stroške le v višini cen, ki so za take storitve priznane v Sloveniji. V Združenih državah ali v Dubaju so cene storitev na primer včasih celo 30, 40 ali 50-kratnik cen v Sloveniji," je še povedal Klemen Ganziti. Komercialno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini je torej edina rešitev v državah, v katerih ne moremo uveljavljati pravic z evropsko zdravstveno kartico.
Ponudbe komercialnih zdravstvenih zavarovanj za tujino pa vedno ne krijejo stroškov zdravljenja za covidom 19. Stroškov, povezanih s covidom 19, na primer ne krijejo pri Corisu Slovenija, ki je specializiran za zavarovanje v tujini.
"Stroškov v tem primeru ne krijemo zaradi zavarovalniškega načela, da se lahko zavaruje le tiste dogodke, ki so prihodnji in negotovi. Vi lahko zavarujete dogodke, ki se bodo potencialno zgodili, ne pa obstoječa stanja, med katera spada tudi epidemija. Dokler je razglašena pandemija (WHO), ta zadeva pri nas ne bo krita. Ko pa se pandemija prekliče, se upošteva samo še epidemija, tako da če v neki državi ni epidemije, mi od takrat naprej normalno krijemo stroške." – Borut Papič, Coris Slovenija
Andrej Šter, ki vodi konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve, tega ne izključuje in opozarja na pravočasen razmislek o zapletih, ki se nam lahko zgodijo v tujini. Poudarja še, kako pomembno je, da poznamo razmere v državi, v katero odhajamo, da se tam vedemo odgovorno in preventivno. Ko se slovenski državljani v tujini znajdejo v težavah, pogosto pokličejo številke konzularnega sektorja in predstavništev Slovenije na tujem.
"Prav je, da nas pokličejo. Pomembno je, da imamo realno informacijo. Skušamo jim pomagati, kolikor je v naši moči, a evakuacijskih dejavnosti, kakršne so bile marca, aprila in maja, tokrat zagotovo ne bo. Naj ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi. Čudežne rešitve ne bo ..." – Andrej Šter
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?
Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?
Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.
Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.
Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.
Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.
Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba? Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.
"Že dlje časa opozarjamo na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu, danes pa stavkamo, ker nam ni preostalo nič drugega," je včeraj dejala predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković. Po opozorilni stavki novinark, novinarjev, programskih ustvarjalev RTV Slovenija v Vročem mikrofonu pojasnjujemo, kaj sledi ...
Sadra na Koroškem, čistilno blato na Štajerskem, ugibanja, kakšen davek bo na tleh pustila eksplozija v Melaminu. To je le nekaj najbolj aktualnih primerov, ko se je javna okoljska pozornost v državi usmerila tudi v tla pod našimi nogami, ki jih preveč lahkotno obravnavamo kot samoumevna. V Sloveniji pozidamo veliko več dobrih kot slabih zemljišč, k njihovi degradaciji prispeva vse bolj obsežen okoljski kriminal, hkrati pa se vrstijo opozorila, da nas domača gruda ne more prehraniti. Globalno se tlem piše še slabše, saj naj bi degradacija do leta 2050 spodnesla toliko zdravih tal, kot znaša velikost Južne Amerike.
Neveljaven email naslov