Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Jutri se pričenja novo študijsko leto, ki s seboj prinaša hibridni in kombinirani način študija. Kakšne izzive takšen način študija prinaša s seboj?
V prostorih visokošolskih zavodov je treba zagotavljati fizično razdaljo najmanj metra in pol. V skupnih prostorih, pri hoji, v sanitarijah priporočamo uporabo maske za študente, študentke in zaposlene. V predavalnici, ko študenti sedijo na zahtevani fizični razdalji, lahko masko odložijo. V primeru, ko se jim predavatelj ali drug slušatelj približa, si nadenejo masko. Med vsako menjavo študentov v predavalnici je treba prostor prezračiti in razkužiti površine, ki se jih uporabniki dotikajo. - izsek Smernic za izvedbo študija v zimskem semestru v študijskem letu 2020/2021, ki jih 16. septembra objavili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
V poletnem semestru študijskega leta 2019/2020 je študij zaradi epidemije koronavirusne bolezni potekal na daljavo. Čeprav so si tak način študija mnogi že dalj časa želeli, pa so se v mesecih, ko je študij potekal izključno na daljavo, pokazale številne pomanjkljivosti. Novo študijsko leto, ki se pričenja jutri, predvideva hibridni in kombinirani model. Pri hibridnem modelu bo v predavalnici prisoten del študentov, del študentov pa bo ta ista predavanja spremljal na daljavo. Kombiniran model predvideva, da bodo na delu študijskih obveznosti na fakulteti prisotni vsi študenti iz skupine, del študijskih obveznosti pa bo potekal na daljavo.
"Profesor je zelo omejen glede tega, kaj lahko počne v predavalnici, da lahko ohranja stik tudi s tistimi, ki niso tam. Mikrofoni niso povsod, kamera ima samo nek zorni kot. To bo nek zanimiv eksperiment tega hibridnega modela." - izr. prof. dr. Marko Radovan, Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani
S študijem na daljavo, ko sta za opravljanje obveznosti nujna pripomočka vsaj računalnik in internetna povezava, so se mladi znašli v paradoksu. Stroka jih ves čas opozarja, naj ne preživljajo preveč časa za računalniki in na različnih družabnih omrežjih, zdaj pa to predstavlja nujo za opravljanje študijskih obveznosti in doseganje izobrazbe.
"Študenti so veliko časa preživeli pred računalniki. Cel študij je potekal preko računalnika, vse študijske obveznosti so morali delati pred računalniki, prek računalnika so pisali izpite, potem pa so se še družili preko računalnika." - asist. Kaja Hacin Beyazoglu, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani
Pomemben vidik šolanja je tudi izgradnja psihosocialnih odnosov in izgradnja socialne mreže. Sploh na fakultetah, ko se začnejo oblikovati akademske skupnosti, ko se študenti začnejo karierno usmerjati, konec koncev pa so povezave s sošolci pomembne že pri opravljanju študijskih obveznosti, saj veliko študijskih programov predvideva tudi projektna dela v skupinah.
"Z izjemo nekaj sporočil na omrežjih s sošolci nismo imeli poglobljenih odnosov v času samoizolacije. To je mogoče tudi del študijske izkušnje, ki je najbolj nasrkal." - študent Žiga o odnosih s sošolci v času študija na daljavo
Bi lahko e-izobraževanje in študij na daljavo v prihodnosti nadomestila študij, ki poteka ob fizični prisotnosti študentov na fakulteti?
"Že na visokošolskem izobraževanju ugotavljamo, da izobraževanje na daljavo ni oblika, ki bi lahko zamenjala neposredne oblike izobraževanja. Pri e-izobraževanje pa lahko vključujemo tudi kombinirane oblike, ki pa so lahko zelo učinkovite." - izr. prof. dr. Marko Radovan
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Jutri se pričenja novo študijsko leto, ki s seboj prinaša hibridni in kombinirani način študija. Kakšne izzive takšen način študija prinaša s seboj?
V prostorih visokošolskih zavodov je treba zagotavljati fizično razdaljo najmanj metra in pol. V skupnih prostorih, pri hoji, v sanitarijah priporočamo uporabo maske za študente, študentke in zaposlene. V predavalnici, ko študenti sedijo na zahtevani fizični razdalji, lahko masko odložijo. V primeru, ko se jim predavatelj ali drug slušatelj približa, si nadenejo masko. Med vsako menjavo študentov v predavalnici je treba prostor prezračiti in razkužiti površine, ki se jih uporabniki dotikajo. - izsek Smernic za izvedbo študija v zimskem semestru v študijskem letu 2020/2021, ki jih 16. septembra objavili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
V poletnem semestru študijskega leta 2019/2020 je študij zaradi epidemije koronavirusne bolezni potekal na daljavo. Čeprav so si tak način študija mnogi že dalj časa želeli, pa so se v mesecih, ko je študij potekal izključno na daljavo, pokazale številne pomanjkljivosti. Novo študijsko leto, ki se pričenja jutri, predvideva hibridni in kombinirani model. Pri hibridnem modelu bo v predavalnici prisoten del študentov, del študentov pa bo ta ista predavanja spremljal na daljavo. Kombiniran model predvideva, da bodo na delu študijskih obveznosti na fakulteti prisotni vsi študenti iz skupine, del študijskih obveznosti pa bo potekal na daljavo.
"Profesor je zelo omejen glede tega, kaj lahko počne v predavalnici, da lahko ohranja stik tudi s tistimi, ki niso tam. Mikrofoni niso povsod, kamera ima samo nek zorni kot. To bo nek zanimiv eksperiment tega hibridnega modela." - izr. prof. dr. Marko Radovan, Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani
S študijem na daljavo, ko sta za opravljanje obveznosti nujna pripomočka vsaj računalnik in internetna povezava, so se mladi znašli v paradoksu. Stroka jih ves čas opozarja, naj ne preživljajo preveč časa za računalniki in na različnih družabnih omrežjih, zdaj pa to predstavlja nujo za opravljanje študijskih obveznosti in doseganje izobrazbe.
"Študenti so veliko časa preživeli pred računalniki. Cel študij je potekal preko računalnika, vse študijske obveznosti so morali delati pred računalniki, prek računalnika so pisali izpite, potem pa so se še družili preko računalnika." - asist. Kaja Hacin Beyazoglu, Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani
Pomemben vidik šolanja je tudi izgradnja psihosocialnih odnosov in izgradnja socialne mreže. Sploh na fakultetah, ko se začnejo oblikovati akademske skupnosti, ko se študenti začnejo karierno usmerjati, konec koncev pa so povezave s sošolci pomembne že pri opravljanju študijskih obveznosti, saj veliko študijskih programov predvideva tudi projektna dela v skupinah.
"Z izjemo nekaj sporočil na omrežjih s sošolci nismo imeli poglobljenih odnosov v času samoizolacije. To je mogoče tudi del študijske izkušnje, ki je najbolj nasrkal." - študent Žiga o odnosih s sošolci v času študija na daljavo
Bi lahko e-izobraževanje in študij na daljavo v prihodnosti nadomestila študij, ki poteka ob fizični prisotnosti študentov na fakulteti?
"Že na visokošolskem izobraževanju ugotavljamo, da izobraževanje na daljavo ni oblika, ki bi lahko zamenjala neposredne oblike izobraževanja. Pri e-izobraževanje pa lahko vključujemo tudi kombinirane oblike, ki pa so lahko zelo učinkovite." - izr. prof. dr. Marko Radovan
5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
V tednu, ko se končuje skoraj pol leta veljavna policijska ura, ostajajo pa na primer ukrepi, kot je prepoved združevanja, smo se pogovarjali s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski o svojem delu in odzivih javnosti.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?
Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki je prepogosto prepozno diagnosticirana, kar obolelega obsodi na invalidnost. Spinalno mišično atrofijo bi zato morali odkrivati že pri novorojenčkih, da bi najzgodnejšem obdobju prejeli zdravilo, ki bi onemogočilo napredovanje bolezni. Nedavno je presejalni test za novorojenčke za spinalno mišično atrofijo prejel zeleno luč, a je treba do uresničitve projekta narediti še veliko – med drugim je treba vzpostaviti ustrezen laboratorij. Želja vseh je, da se to zgodi čim prej, saj se lahko otrok s to boleznijo rodi kadar koli, v tem hipu pa bo njegova usoda prav takšna, kot je usoda drugih. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Uničevanje medijev, pritiski in napadi na novinarke, novinarje in medijsko neodvisnost. O razmerah v slovenskem novinarstvu so govorili Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki začasno vodi tudi Sindikat novinarjev Slovenije, doktor Igor Vobič, izredni profesor s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, in Dejan Pušenjak, ki je že vse življenje novinar in urednik. V knjigi Retrovizor, ki je izšla pred dnevi, je Pušenjak napisal: "Tej norosti, sistematičnemu uničevanju, vedno večjemu nasilju, bi se novinarji morali upreti. Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to bolje za vse."
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Neveljaven email naslov