Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?

Register raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covida 19 na rakava obolenja, kaže, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov

V okviru Registra raka Republike Slovenije zbirajo podatke o rakavih obolenjih že 70 let, kar omogoča tudi spremljanje, ali se je v obdobju epidemije covida 19 število diagnosticiranih in njihova obravnava kaj spremenila. Vodja registra prof. dr. Vesna Zadnik iz Onkološkega inštituta pravi, da se je, čeprav se onkologija ni zapirala, v aprilu in delno tudi v maju število obolelih oziroma obravnavanih vseeno zmanjšalo. Na nekaterih lokacijah tudi do 30 odstotkov.

"Zmanjšalo se je tako število prvonapotenih kot tudi bolnikov, ki so prihajali na kontrolni pregled. V aprilu se je tako na primer popolnoma prenehalo napotovanje na onkološko genetsko svetovanje."

Za onkologijo se sistem ob prvem valu ni ustavil in, kot ugotavlja Vesna Zadnik, so se spomladi naučili, da ni dobro zapirati celotnega zdravstvenega sistema. Kristina Modic iz slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom Onkonet v tem obdobju tudi opaža, da so imeli bolniki težave predvsem pri dostopu do osebnega zdravnika. Še posebej je bilo to izrazito spomladi med karanteno, vendar se stanje tudi po tem ni bistveno izboljšalo.

"Še vedno prihajajo pritožbe na račun slabe dostopnosti. Naši bolniki so predvsem hendikepirani starejši ljudje, ki ne znajo uporabljati novih informacijskih tehnologij in so vezani na telefone. Klicali so v nedogled in včasih jim ni uspelo priklicati svojega zdravnika. Človek je lahko zelo bolan, zato potrebuje osebni stik z zdravnikom. Ne glede na slabo epidemiološko sliko je treba bolnikom omogočiti boljši dostop."

Da je boljša dostopnost do osebnega zdravnika res nujno potrebna, kaže tudi primer mlade ženske, ki si je zatipala bulico v dojki. Ker je bil čas ukrepov in slabše dostopnosti do osebnega zdravnika, kar mesec in pol ni dobila napotnice za nadaljnjo obravnavo v ambulanti za bolezni dojk. "Vsi pa vemo, kaj pomeni, če se diagnostika tako dolgo vleče. Bolezen lahko preide v višje stadije, zdravljenje je bolj naporno, lahko pa tudi manj uspešno," še doda Kristina Modic.

V Sloveniji za rakom vsako leto na novo zboli približno 15.000 ljudi. Ta številka pa se vsako leto še poveča za približno dva odstotka.

"Kot sistem in družba se moramo zavedati, da imamo ob manjšem deležu okuženih s covidom 19 med nami še veliko število drugih bolezni in bolnikov. Tudi tistih, ki umirajo." – Vesna Zadnik