Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.
Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?
Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Šaleške doline ne vznemirja samo zadnja zaustavitev šestega bloka. Še bolj je na tapeti zamisel, da bi v Termoelektrarni Šoštanj poleg premoga kurili še odpadke, zato so prebivalci ustanovili več gibanj, s katerimi skušajo preprečiti vzpostavitev sosežiga v bloku 6 zadnje slovenske termoelektrarne. Raziskuje naša dopisnica Metka Pirc.
Kako dolgo lahko podjetja še računajo na pomoč države? Vlada se za ohranjanje zaposlenosti in tudi gospodarskega potenciala zadolžuje. Dolg bo treba enkrat treba vrniti, čeprav je tudi Evropa v tej krizi obrnila hrbet varčevanju. Če bomo vlagali v naložbe prihodnosti, bo tudi breme dolga manjše.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden dni čakala na diagnozo 'razliti slepič'. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Raziskujemo, zakaj so v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave. Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom. Zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu za zdravje priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek.
Republikanci in demokrati se pred letošnjimi volitvami strinjajo le o tem, da so najpomembnejše v zgodovini Združenih držav Amerike. Vse drugo je stvar interpretacije. Američani izbirajo med brezkompromisnim politikom in politikom stare šole. Med tistim, za katerega cilj posvečuje sredstvo in tistim, ki je privid starih dobrih časov. Kaj sploh še ostane Američanom?
V začetku julija je Pošta Slovenije prilagodila delovni čas večine poštnih poslovalnic v Sloveniji. S tem je veliko uporabnikov na lastni koži občutilo, kako se spreminja trg poštnih storitev. Pred tem so te spremembe namreč večinoma zadevale predvsem prebivalce manjših slovenskih krajev, kjer so poštne poslovalnice zaprli. Sprememb pa s tem še ni konec, v Pošti Slovenije napovedujejo nadaljnje preoblikovanje poštnih poslovalnic, predvsem v mestnih središčih pa tudi njihovo zapiranje. Več o tem, kako je to povezano z univerzalno poštno storitvijo, ki jo zagotavlja Zakon o poštnih storitvah in zakaj Sindikat poštnih delavcev meni, da je treba omenjeni zakon spremeniti, pa v Vročem mikrofonu, ki ga pripravila Lidija Cokan.
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Neveljaven email naslov