Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narastla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Pri rasti antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani pojedli 1,9 milijona škatlic psihoanaleptikov, med katere spadajo antidepresivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila.
V zadnjih štirih letih je poraba dnevnih odmerkov antidepresivov narasla za več kot pet milijonov na leto, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj 15 milijonov. Skupaj smo v Sloveniji lani pojedli skoraj 48 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar pomeni 130 tisoč odmerkov na dan.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 344 tisoč receptov za antidepresive, kar je 115 tisoč več kot v prvi polovici leta 2010.
Psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan je prepričana, da slovenski psihiatri in tudi družinski zdravniki sicer znajo predpisovati antidepresive.
"Depresija je krvavenje duše in jo je nujno zdraviti." – Breda Jelen Sobočan
V Sloveniji smo po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu na evropskem dnu, čeprav je, kot pojasnjuje klinična psihologinja, dr. Sana Čoderl Dobnik, pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj dobra psihološka terapija dolgoročno lahko učinkovitejša pri reševanju problemov od antidepresivov.
"Dostopnost do psiholoških terapij je bistveno manjša, kot je dostopnost do medikamentoznih oblik zdravljenja." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Družbene spremembe zadnjih desetletij se kažejo na duševnem zdravju ljudi.
"Spopadamo se s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. Pokazale so se tudi rakave rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Breda Jelen Sobočan pravi, da v svoji ambulanti od krize 2008 ni bilo opaziti gospodarske rasti in regenaracije takratne krize. Opaža pa, da so številni ljudje že skoraj otrpli.
"Z neke ruralne družbe, ki je bila precej patriarhalna, paternalistična, kjer nisi smel biti svoj in imeti svojega obraza, smo prešli v atomizirano, tekmovalno, neoliberalistično, skrajno plenilsko in izolacijsko družbo, kjer od vrtca naprej otroke učimo, da se morajo boriti zase, samo zase in da so samo najboljši dovolj dobri, kdor zmaga, vzame vse, drugi so luzerji. V naši ruralni skupnosti nismo imeli niti dobre individuacije, da bi se sploh lahko na kaj postavili. Kot družba imamo izjemno slabo podstat osebnosti, ki je strašno ranljiva na sram, izolacijo, občutke krivde. Vse smo premešali in preskočili iz neke ruralne skupnosti, kjer ata povejo, kako bo, v to, da si za vse sam odgovoren. Če nisi najboljši, je to tvoja krivda." – Breda Jelen Sobočan
Na to podlago so prišli ukrepi, ki so pokazali tudi, kako pomembni so bili osebni zdravniki, z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pa ljudje nimajo varnih točk, kamor bi se lahko zatekli. Dostopnosti do kliničnih psihologov je bila že pred epidemijo zelo slaba, zdaj pa je sploh ni.
Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. "Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi," pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjeni starši težko pomirijo otroka in delujejo podporno. Starši pa so v teh razmerah še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: "V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."
"Ne moremo se dogovoriti, kako peljati odnos z virusom, družba pa nam razpada. Premagati moramo virus, uničujemo pa svojo civilizacijo." – Breda Jelen Sobočan
Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.: "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se igrati z neraguliranim delom človeka in družbe." Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričani, da tablete tega ne morejo rešiti.
Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem:
"To so zdravila, ki ob samem uvajanju povzročajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo po večini odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, pri čemer so dodatno frustrirani. Antidepresivov nihče ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."
Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: "Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."
"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju, v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja. Bolj ko smo bili ljudje v zgodovini travmatizirani in bolj ko te travme niso bile zaceljene, bolj smo gnani v to, da te travme ponavljamo. Na ta način samo poglabljamo svoje stiske." – Sana Čoderl Dobnik
"Razne vojske, ki so šle čez naša območja, so puščale zelo hude travme, ki jih ni dobro oživljati. To je nujno ustaviti in začeti pomirjati." – Breda Jelen Sobočan
1286 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je poraba antidepresivov med prvim valom epidemije strmo narastla. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Pri rasti antidepresivov gre za dolgoročni trend, ki so ga epidemija in omejitveni ukrepi močno okrepili. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje smo v Sloveniji lani pojedli 1,9 milijona škatlic psihoanaleptikov, med katere spadajo antidepresivi. To pomeni, da so zdravniki predpisali 212 tisoč receptov več kot ob začetku desetletja. V prvih desetih letih tisočletja se je poraba antidepresivov več kot podvojila, v prvih petnajstih potrojila.
V zadnjih štirih letih je poraba dnevnih odmerkov antidepresivov narasla za več kot pet milijonov na leto, v primerjavi z letom 2010 pa za skoraj 15 milijonov. Skupaj smo v Sloveniji lani pojedli skoraj 48 milijonov dnevnih odmerkov antidepresivov, kar pomeni 130 tisoč odmerkov na dan.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 344 tisoč receptov za antidepresive, kar je 115 tisoč več kot v prvi polovici leta 2010.
Psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan je prepričana, da slovenski psihiatri in tudi družinski zdravniki sicer znajo predpisovati antidepresive.
"Depresija je krvavenje duše in jo je nujno zdraviti." – Breda Jelen Sobočan
V Sloveniji smo po številu kliničnih psihologov v zdravstvenem sistemu na evropskem dnu, čeprav je, kot pojasnjuje klinična psihologinja, dr. Sana Čoderl Dobnik, pri blagih in zmernih oblikah depresivnih motenj dobra psihološka terapija dolgoročno lahko učinkovitejša pri reševanju problemov od antidepresivov.
"Dostopnost do psiholoških terapij je bistveno manjša, kot je dostopnost do medikamentoznih oblik zdravljenja." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Družbene spremembe zadnjih desetletij se kažejo na duševnem zdravju ljudi.
"Spopadamo se s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. Pokazale so se tudi rakave rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu." – dr. Sana Čoderl Dobnik
Breda Jelen Sobočan pravi, da v svoji ambulanti od krize 2008 ni bilo opaziti gospodarske rasti in regenaracije takratne krize. Opaža pa, da so številni ljudje že skoraj otrpli.
"Z neke ruralne družbe, ki je bila precej patriarhalna, paternalistična, kjer nisi smel biti svoj in imeti svojega obraza, smo prešli v atomizirano, tekmovalno, neoliberalistično, skrajno plenilsko in izolacijsko družbo, kjer od vrtca naprej otroke učimo, da se morajo boriti zase, samo zase in da so samo najboljši dovolj dobri, kdor zmaga, vzame vse, drugi so luzerji. V naši ruralni skupnosti nismo imeli niti dobre individuacije, da bi se sploh lahko na kaj postavili. Kot družba imamo izjemno slabo podstat osebnosti, ki je strašno ranljiva na sram, izolacijo, občutke krivde. Vse smo premešali in preskočili iz neke ruralne skupnosti, kjer ata povejo, kako bo, v to, da si za vse sam odgovoren. Če nisi najboljši, je to tvoja krivda." – Breda Jelen Sobočan
Na to podlago so prišli ukrepi, ki so pokazali tudi, kako pomembni so bili osebni zdravniki, z nedostopnostjo zdravstvenega sistema pa ljudje nimajo varnih točk, kamor bi se lahko zatekli. Dostopnosti do kliničnih psihologov je bila že pred epidemijo zelo slaba, zdaj pa je sploh ni.
Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. "Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi," pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjeni starši težko pomirijo otroka in delujejo podporno. Starši pa so v teh razmerah še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: "V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."
"Ne moremo se dogovoriti, kako peljati odnos z virusom, družba pa nam razpada. Premagati moramo virus, uničujemo pa svojo civilizacijo." – Breda Jelen Sobočan
Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.: "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se igrati z neraguliranim delom človeka in družbe." Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričani, da tablete tega ne morejo rešiti.
Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem:
"To so zdravila, ki ob samem uvajanju povzročajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo po večini odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, pri čemer so dodatno frustrirani. Antidepresivov nihče ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."
Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: "Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."
"Predstava, da smo v obdobju epidemije v vojnem stanju, v ljudeh vzbuja še več neugodnih čustev, jih še bolj plaši, vznemirja, jezi, kar vse skupaj lahko vodi do nasilnih vedenj. Sporočilo, da gre za vojno stanje, ljudi v teh stresnih časih zagotovo ne pomirja. Bolj ko smo bili ljudje v zgodovini travmatizirani in bolj ko te travme niso bile zaceljene, bolj smo gnani v to, da te travme ponavljamo. Na ta način samo poglabljamo svoje stiske." – Sana Čoderl Dobnik
"Razne vojske, ki so šle čez naša območja, so puščale zelo hude travme, ki jih ni dobro oživljati. To je nujno ustaviti in začeti pomirjati." – Breda Jelen Sobočan
V sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. V petek bodo začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, zato vlada med drugim načrtuje uvedbo izmenskega dela. Kaj pa dolgoročne rešitve? Je gordijski vozel slovenskega javnega zdravstva sploh mogoče presekati?
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.
V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?
Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.
RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.
Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev
Neveljaven email naslov