Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hidroelektrarne na Savi: Obnovljiv vir energije ali posegi proti naravi?

01.12.2020

Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?

V skupini Za Savo pravijo, da se ne morejo a priori strinjati s tem, da bi na srednji Savi delali jezovi

Devet nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj se je namreč združilo v skupino Za Savo, ki je prejšnji teden opozorila na točke, ki se jim zdijo problematične v koncesijski pogodbi.

"Izguba biotske raznovrstnosti je enako grozna, enako nam bo škodovala kot podnebne spremembe, tudi zato, ker so močnejši ekosistemi, ki so stabilnejši in imajo večjo biotsko raznovrstnost, odpornejši na podnebne spremembe, ki jih bomo doživeli. Poleg tega vidimo, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo proizvedle velike količine energije in dejansko ne bodo pripomogle k reševanju podnebnih sprememb."Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost

Mladi za podnebno pravičnost menijo, da obstajajo boljše alternative od hidroelektrarn. O njih bi morali razpravljati.

"Tukaj se pogovarjamo o želji, ki jo imajo 'hidrobetonarji'. Oni imajo veliko željo biti zraven pri teh zadevah, alternative jih pa ne zanimajo. Pri hidroelektrarnah moramo gledati tudi, kakšen ogljični odtis da vgrajeni material. Tukaj se pogovarjamo o tisočih in tisočih tonah betona in železja, gradbenega materiala. To je ogromna investicija, ki bo pustila ogromen ogljični odtis. Hidroelektrarne so daleč od tega, da bi bile nedolžne, kot bi jih radi predstavili." – Uroš Macerl

"Koncesijska pogodba daje vtis, kot da se bodo hidroelektrarne zagotovo gradile, da je to samo še stvar časa, samo še kljukice na papirju." – Maša Cvetežar

Prejšnji teden je upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Sodišče je ministrstvu med drugim naložilo, naj opravi vnovično presojo vplivov na okolje, da bi izključilo možnost škodljivega vpliva na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.

"V  tem akcijskem načrtu ni bilo upoštevano poročilo o vplivih na okolje in vsa škoda, ki bi nastala z izgradnjo teh hidroelektrarn. Mislim, da so nevladniki še kako zgodaj in večkrat opozarjali na to, kaj je narobe s tem akcijskim načrtom. Ampak v Sloveniji se to redno dogaja, da gredo politika in določeni interesi z glavo skozi steno, potem pa na sodiščih stvari padajo, okoljevarstvenike, ki so pravočasno opozarjali na nepravilnosti, pa se skuša prikazati kot zaviralce razvoja, ki so krivi za nastale stroške," pravi Uroš Macerl, ki se sprašuje, zakaj se pristojni niso odzvali na opozorila. "Šli so z glavo skozi zid, nastali so stroški, na koncu pa vsi od pristojnih, ki bi morali odgovarjati, ne bodo odgovarjali za škodo, ki je s tem nastala."

Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence opozarja, da se je po Evropi že pred leti začelo rušenje jezov, ker so ljudje spoznali, da prosto tekoče reke pomenijo več kot jezovi:

"Predvsem v luči tega, da je Evropa z več kot milijon preprekami v rekah veliko večino teh rek že uničila. Tako da se pogovarjamo samo še o nekih fragmentih rek, ki so še prosti. To je škoda uničiti, če smo v fazi, ko smo se zavedeli svoje napake. Želimo si, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne. Narava je od vseh in ni zastonj."

Macerl opozarja, da se tako pri Magni kot TEŠ-u ni poslušalo glasu nevladnih organizacij, na katere se je zelo pritiskalo. "Politika in investitorji so na veliko zavajali. Naredila se je velika okoljska in finančna škoda, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, vsi odgovorni pa iz te zgodbe odidejo s polnimi žepi, ne da bi bili za kar koli kaznovani. Čas je, da se slovenska javnost odzove bolj učinkovito in glasno in da se teh zgodb več ne dovoli."

"Profiti so zasebni, dolgovi in škoda pa ostanejo davkoplačevalcem in naravi." – Maša Cvetežar

V organizaciji Dam Remuval Europe menijo, da bi reke morali upravljati in uporabljati z znanjem 21. stoletja, ne na način kot pred stoletjem. "Danes vemo, kako uničujoč vpliv imajo jezovi na reke, zato številne države odstranjujejo jezove z namenom, da bi reke spet spravili k življenju. Ne samo zaradi kakovosti vode, rib, v Evropi imamo namreč 93-odstotni upad populacije sladkovodnih rib v zadnjih 50 letih, uničujočih vplivov tudi na drugih področjih je ogromno."

Macerl poudarja, da gre pri hidroelektrarnah na naši najdaljši reki za zamisli iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Enkrat je treba narediti konec uničevanju rek. In če na srednji Savi naredimo to, kar je v načrtu, potem Save več ni. Navsezadnje te posledice v naravi v največji meri čuti človek in največja škoda je potem na človeku. Prej ali slej se nam kot bumerang to vedno vrača. Izplen, ki ga bo dala elektrika, niti približno ne bo odtehtal stroška same investicije, sploh če prištejemo škodo, ki bo narejena na naravi."

"To bo vplivalo na raven podtalnice, pitno vodo, količino megle, komarje, mulj bo umazan. Ne bo možnosti povezovanja z naravo v smislu turizma, rekreacije. Renaturirana reka je boljša za poplavno varnost, tam lahko rastejo rastline, ki tudi absorbirajo ogljikov dioksid in malo pomagajo proti podnebnim spremembam, tam imamo lahko tudi rastline, ki so lahko ekonomsko uporabljene, kot so medonosnice. Veliko več je pozitivnih stvari, ki bi se jih lahko doseglo s tem, da bi se ohranilo reko in jo skušalo obdržati čim bolj neokrnjeno, ne pa, da jo zagrajujemo. Betoniranje je praksa prejšnjega tisočletja," razlaga gimnazijka, ki meni, da bi prioriteta morala biti zmanjšanje porabe energije. Predvsem v industriji in gospodarstvu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pavšalnih navedb in govora o pravnih zmotah ne morejo komentirati, tako da se pogovora niso udeležili. Odgovore prepuščajo pristojnim institucijam, kot sta KPK in Računsko sodišče.

 


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Hidroelektrarne na Savi: Obnovljiv vir energije ali posegi proti naravi?

01.12.2020

Zakaj se skupini Za Savo koncesijska pogodba za hidroelektrarne na srednji Savi zdi zelo nenavadna in zahteva odprt in transparenten postopek, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne?

V skupini Za Savo pravijo, da se ne morejo a priori strinjati s tem, da bi na srednji Savi delali jezovi

Devet nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj se je namreč združilo v skupino Za Savo, ki je prejšnji teden opozorila na točke, ki se jim zdijo problematične v koncesijski pogodbi.

"Izguba biotske raznovrstnosti je enako grozna, enako nam bo škodovala kot podnebne spremembe, tudi zato, ker so močnejši ekosistemi, ki so stabilnejši in imajo večjo biotsko raznovrstnost, odpornejši na podnebne spremembe, ki jih bomo doživeli. Poleg tega vidimo, da hidroelektrarne na srednji Savi ne bodo proizvedle velike količine energije in dejansko ne bodo pripomogle k reševanju podnebnih sprememb."Maša Cvetežar, Mladi za podnebno pravičnost

Mladi za podnebno pravičnost menijo, da obstajajo boljše alternative od hidroelektrarn. O njih bi morali razpravljati.

"Tukaj se pogovarjamo o želji, ki jo imajo 'hidrobetonarji'. Oni imajo veliko željo biti zraven pri teh zadevah, alternative jih pa ne zanimajo. Pri hidroelektrarnah moramo gledati tudi, kakšen ogljični odtis da vgrajeni material. Tukaj se pogovarjamo o tisočih in tisočih tonah betona in železja, gradbenega materiala. To je ogromna investicija, ki bo pustila ogromen ogljični odtis. Hidroelektrarne so daleč od tega, da bi bile nedolžne, kot bi jih radi predstavili." – Uroš Macerl

"Koncesijska pogodba daje vtis, kot da se bodo hidroelektrarne zagotovo gradile, da je to samo še stvar časa, samo še kljukice na papirju." – Maša Cvetežar

Prejšnji teden je upravno sodišče ustavilo izvajanje državnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije. Sodišče je ministrstvu med drugim naložilo, naj opravi vnovično presojo vplivov na okolje, da bi izključilo možnost škodljivega vpliva na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost.

"V  tem akcijskem načrtu ni bilo upoštevano poročilo o vplivih na okolje in vsa škoda, ki bi nastala z izgradnjo teh hidroelektrarn. Mislim, da so nevladniki še kako zgodaj in večkrat opozarjali na to, kaj je narobe s tem akcijskim načrtom. Ampak v Sloveniji se to redno dogaja, da gredo politika in določeni interesi z glavo skozi steno, potem pa na sodiščih stvari padajo, okoljevarstvenike, ki so pravočasno opozarjali na nepravilnosti, pa se skuša prikazati kot zaviralce razvoja, ki so krivi za nastale stroške," pravi Uroš Macerl, ki se sprašuje, zakaj se pristojni niso odzvali na opozorila. "Šli so z glavo skozi zid, nastali so stroški, na koncu pa vsi od pristojnih, ki bi morali odgovarjati, ne bodo odgovarjali za škodo, ki je s tem nastala."

Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence opozarja, da se je po Evropi že pred leti začelo rušenje jezov, ker so ljudje spoznali, da prosto tekoče reke pomenijo več kot jezovi:

"Predvsem v luči tega, da je Evropa z več kot milijon preprekami v rekah veliko večino teh rek že uničila. Tako da se pogovarjamo samo še o nekih fragmentih rek, ki so še prosti. To je škoda uničiti, če smo v fazi, ko smo se zavedeli svoje napake. Želimo si, da ne bi šli še enkrat na led, kot smo šli v primeru TEŠ-a 6 in Magne. Narava je od vseh in ni zastonj."

Macerl opozarja, da se tako pri Magni kot TEŠ-u ni poslušalo glasu nevladnih organizacij, na katere se je zelo pritiskalo. "Politika in investitorji so na veliko zavajali. Naredila se je velika okoljska in finančna škoda, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, vsi odgovorni pa iz te zgodbe odidejo s polnimi žepi, ne da bi bili za kar koli kaznovani. Čas je, da se slovenska javnost odzove bolj učinkovito in glasno in da se teh zgodb več ne dovoli."

"Profiti so zasebni, dolgovi in škoda pa ostanejo davkoplačevalcem in naravi." – Maša Cvetežar

V organizaciji Dam Remuval Europe menijo, da bi reke morali upravljati in uporabljati z znanjem 21. stoletja, ne na način kot pred stoletjem. "Danes vemo, kako uničujoč vpliv imajo jezovi na reke, zato številne države odstranjujejo jezove z namenom, da bi reke spet spravili k življenju. Ne samo zaradi kakovosti vode, rib, v Evropi imamo namreč 93-odstotni upad populacije sladkovodnih rib v zadnjih 50 letih, uničujočih vplivov tudi na drugih področjih je ogromno."

Macerl poudarja, da gre pri hidroelektrarnah na naši najdaljši reki za zamisli iz šestdesetih let prejšnjega stoletja: "Enkrat je treba narediti konec uničevanju rek. In če na srednji Savi naredimo to, kar je v načrtu, potem Save več ni. Navsezadnje te posledice v naravi v največji meri čuti človek in največja škoda je potem na človeku. Prej ali slej se nam kot bumerang to vedno vrača. Izplen, ki ga bo dala elektrika, niti približno ne bo odtehtal stroška same investicije, sploh če prištejemo škodo, ki bo narejena na naravi."

"To bo vplivalo na raven podtalnice, pitno vodo, količino megle, komarje, mulj bo umazan. Ne bo možnosti povezovanja z naravo v smislu turizma, rekreacije. Renaturirana reka je boljša za poplavno varnost, tam lahko rastejo rastline, ki tudi absorbirajo ogljikov dioksid in malo pomagajo proti podnebnim spremembam, tam imamo lahko tudi rastline, ki so lahko ekonomsko uporabljene, kot so medonosnice. Veliko več je pozitivnih stvari, ki bi se jih lahko doseglo s tem, da bi se ohranilo reko in jo skušalo obdržati čim bolj neokrnjeno, ne pa, da jo zagrajujemo. Betoniranje je praksa prejšnjega tisočletja," razlaga gimnazijka, ki meni, da bi prioriteta morala biti zmanjšanje porabe energije. Predvsem v industriji in gospodarstvu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da pavšalnih navedb in govora o pravnih zmotah ne morejo komentirati, tako da se pogovora niso udeležili. Odgovore prepuščajo pristojnim institucijam, kot sta KPK in Računsko sodišče.

 


23.12.2014

Štiri evre in pol za študnete

Štiri evre in pol za študente, kaj po "pol"?


16.12.2014

Pomanjkanje nadzora nad krajo naftnih derivatov

V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.


11.12.2014

Odnosi med vlado, delodajalci in sindikati

V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.


09.12.2014

Kraja goriva

Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …


04.12.2014

Vračanje v vojno

8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.


04.12.2014

Vračanje v vojno

8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.


02.12.2014

Smučišče 2864?

Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.


27.11.2014

Vroči mikrofon - Palestina

Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?


25.11.2014

Polna usta transparentnosti in 69. seja vlade

Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.


20.11.2014

Nasilje nad ženskami

Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.


20.11.2014

Nasilje nad ženskami

Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.


18.11.2014

KPK brezzobi tiger

Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič


13.11.2014

V Sloveniji zavržemo od 170 do 270 tisoč ton hrane

Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.


11.11.2014

Kapljice MMS niso čudežno zdravilo za avtizem

V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.


06.11.2014

Razvoj in hkrati vojna?

Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?


04.11.2014

O ločevanju in kaznovanju

Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.


30.10.2014

Čudna pota upraviteljev stanovanj

Marjan Jerman je s sogovorniki odkrival kako neurejeno je pravzaprav področje upravljanja s stanovanji v Sloveniji. Kaj se zgodi, če vam upravnik ne plača računov za vodo, elekrtiko ali plin?


28.10.2014

Nepošteni delodajalci so korak pred inšpektorji

Zaposlitve za nedoločen čas in na enakem delovnem mestu za celotno delovno dobo izginjajo, vedno več je občasnih in začasnih zaposlitev. Na spremenjen trg dela so se bolje pripravili nepošteni delodajalci, ki so vedno korak pred inšpektorji.


23.10.2014

Ebola! Česa nas mora biti strah?

Dobrega pol leta je minilo, odkar je v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone ponovno izbruhnil virus ebole. Strokovnjaki so že takrat opozarjali, da se je treba virusa lotiti resno in predvsem pri viru, a ukrepi so se praktično začeli šele, ko so se okužili prvi Evropejci in Američani. Takrat je ebola na hitro postala svetovna grožnja, ne zgolj zdravstvena, temveč tudi ekonomska in politična. Veliko hitreje kot virus se je po svetu začela širiti panika, politiki so začeli groziti z zapiranjem meja, dežurni teoretiki zarot pa so nas počasi začeli pripravljati na konec sveta. Nas mora biti res strah? In predvsem česa? Virusa ebole, napačnega ukrepanja ob izbruhu ali panike, ki nastaja ob vsem skupaj?


21.10.2014

Bo denar za smučarski pokal?

V vročem mikrofonu smo se spraševali, ali bo denar za smučarski pokal? Sponzorji se namreč umikajo in na vidiku ni nikogar, ki bi lahko rešil slovensko alpsko smučanje. Spomnimo, Slovenija se je nekoč ponašala z nazivom smučarska nacija.


Stran 33 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov