Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov.
Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako.
"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak
Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."
"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."
V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili, da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."
"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."
Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov.
"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."
1286 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov.
Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
O varni hrani v času epidemije z Andrejo Bizjak in Jernejem Drofenikom z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sama epidemija ni vplivala na kakovost ali na varnost hrane. Na začetku je bilo nekaj dilem, ali se koronavirusna bolezen lahko prenaša s hrano ali njeno površino, a je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) podala jasno mnenje, da temu ni tako.
"Če pogledamo skupne rezultate nadzora leta 2020 in jih primerjamo z rezultati nadzora do leta 2015, potem vidimo bistven napredek. Vendar je še v letu 2020 ⅓ mesnic, kjer smo odkrili neskladja, ki so večinoma povezana z vodenjem dokumentacije, so pa povezana tudi z označevanjem mesa v delu, kjer gre za pošteno informiranje potrošnikov." - Andreja Bizjak
Bizjakova situacije na področju oljčnih olj ne ocenjuje kot dobre, saj še vedno odkrivajo olja, ki niso primerna za uživanje ljudi in so na kakovosti svetilnega olja, a jih pri nas prodajajo kot ekstra deviško oljčno olje: "To je veliko zavajanje potrošnika. Kar smo mi odkrili takšnih olj, je prišlo takoj do prepovedi prodaje takšnega oljčnega olja in so ga morali in trgovci in prodajalci takoj odstraniti. Koliko je še neodkritega, pa si ne upam špekulirati."
"Vsak nosilec živilske dejavnosti mora s svojimi notranjimi kontrolami zagotavljati, da živilo pod njegovo oblastjo izpolnjuje varnostne in kakovostne parametre in parametre glede označevanja. Zato pa so notranje kontrole. Ker na to, da bo država preverila vsako steklenico olja, vsako klobaso, vsako kilo riža, ne gre računati. Oni tržijo, oni morajo biti zaupanja vredni, da preverjajo to, kar tržijo. Živila, ki jih dajejo ali drugemu nosilcu živilske dejavnosti ali končnemu potrošniku."
V zadnjem času je v javnosti najbolj odmeval odpoklic sezama, ki ni bil primeren za uživanje. Andreja Bizjak dodaja, da je kemijska varnost vedno pomembnejša in je pomembno, da so rezultati testiranj hrane transparentni, da vsi vemo, kaj je tisto, kar je narobe: "Ampak lahko bi trdili, da v Evropi jemo kar varno hrano, tudi kar se kemijskega tveganja tiče."
"Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti," zatrjuje Jernej Drofenik z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj meni, da bi z zaostrenim nadzorom na živilskem področju imeli manj težav z nepravilnostmi in kršitvami. A poostriti nadzor je zaradi kadrovskih stisk in starostne strukture zaposlenih praktično nemogoče: "Zelo veliko bi naredili, če bi imeli paralelne sisteme, da bi dodatno zaposljevali še v času, ko nam določen del ljudi odhaja v pokoj, predvsem zaradi prenosa znanj. Teh mehanizmov v Sloveniji ni. Tudi ta starostna skupina pomeni več bolnišk, več odsotnosti z dela in s tem manj nadzora."
Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov.
"Stične točke so predvsem v delih, kjer Evropska komisija zahteva od držav članic določeno ukrepanje za doseganje določenih ciljev. Pri nas so take stične točke tri, to je zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 %, zmanjšanje uporabe antibiotikov pri zdravljenju živali in zahteve glede dobrobiti živali."
Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?
Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine.
Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?
Potečen rok uporabe, plastični delci v himalajski soli, presežena mejna vrednost klorpirifos-etilena v bananah, pa pesticidi v breskvah, piriproksifen v uvoženih hruškah, kontaminacija goveje kocke zaradi mehanske poškodbe stroja, pa preveč segret med, E. coli v bio ajdovi moki, plesniv proteinski prigrizek, listerija v burati, arzen v rižu, prisotnost kovinskih delcev v otroških lizikah ...
V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.
V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?
Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.
Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.
Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.
V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?
Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?
Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?
Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.
Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?
Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Neveljaven email naslov