Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov
Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.
"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."
Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."
Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.
"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."
Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.
Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."
Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:
"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."
Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."
1286 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov
Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.
"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."
Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."
Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.
"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."
Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.
Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."
Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:
"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."
Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."
Med letoma 2018 in 2020 je v Evropi izginilo več kot 18.000 migrantskih otrok brez spremstva, v Sloveniji več kot 1.700. Številni pristanejo v rokah izkoriščevalskih kriminalnih združb, prisiljeni v suženjsko delo ali prostitucijo. Sistem pa to spodbuja. Izginuli otroci in mladoletni migranti se v Evropi pogosto sploh ne obravnavajo kot pogrešani. Za oblasti to ni prioritetno vprašanje, vendar podatki novinarskega projekta Izgubljeni v Evropi so zaskrbljujoči. Kaj se dogaja s temi otroki?
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
"Vse pogosteje dobivam občutek, da nam CSD razpada." Tako je junija lani v kritiki vodenja Centra za socialno delo v Ljubljani napisal Ivan Janko Cafuta, strokovni sodelavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik delavcev v svetu CSD in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so Cafuto novembra 2021 odpoklicali kot člana sveta zavoda, višje sodišče pa je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. Anjo Osojnik, direktorico Centra za socialno delo Ljubljana, ministra Janeza Ciglerja Kralja in Ivana Janka Cafuto, ki še vedno vztraja pri tem, da bi morala biti direktorica razrešena, Tatjana Pirc sprašuje o nadaljnjih korakih in odločitvah, ki bodo sledile in ki bi morale slediti sodbi višjega socialnega in delovnega sodišča.
Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?
Napetosti med zahodom in vzhodom, ki se razplamtevajo v Ukrajini, bodo imele posledice tudi v evropskem gospodarstvu in energetiki. Pa je Evropa na to pripravljena? Kako pa konflikt, ki traja že več let, doživljajo Ukrajinci? Gost Vročega mikrofona je dr. Denis Mancevič.
Le nekaj korakov naprej od sedeža hrvaškega sabora in vlade v Zagrebu, je Muzej prekinjenih zvez. Tam hranijo tudi umetniško sliko, portret Iva Sanaderja, nekdanjega predsednika vlade. Olje na platnu, ki trenutno ni del razstave in je deponirano v skladišču, je muzeju podaril neznani donator. Večjo simboliko si je težko predstavljati. Sanader in njegova stranka HDZ sta bila v največji korupcijski aferi v hrvaški politiki leta 2011 obtožena odtujitve najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev prek oglaševalske agencije Fimi-media. Del denarja naj bi končal v žepih posameznikov, del pa v črnih fondih HDZ. Iz njih so plačevali tudi znane pevce. Sodba je pravnomočna. Kakšne so na Hrvaškem razmerja med politiki, oglaševanjem in mediji, kje so največje težave, zakaj pri naših sosedih ne potrebujejo strankarskih glasil, spletnih strani in televizij, kakšne so primerjave s Slovenijo ...
V Sloveniji je kar 131 tisoč zavarovanih ljudi brez osebnega zdravnika. Med njimi so tudi ostareli, ki so več desetletij plačevali v zdravstveno blagajno. Ti se sedaj na sramoto države po pomoč obračajo tudi na pro bono ambulante, namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Našli smo dve osebni zgodbi, ki sta žrtvi novega slovenskega fenomena odstotnosti družinskih zdravnikov. Prispevek Eve Lipovšek.
Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.
6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz.
Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.
Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.
Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.
Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.
Še eno virulentno leto je za Slovenijo, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto umetno ustvarjenih. Slovenijo v preteklem letu analizirajo in komentirajo Nataša Mulec, Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina.
Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.
V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.
"To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale.
Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.
Neveljaven email naslov