Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Radi bi samo normalno delali

02.02.2021

Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.

Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov

Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.

"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."

Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."

Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.

"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."

Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.

Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."

Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:

"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."

Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."


Vroči mikrofon

1288 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Radi bi samo normalno delali

02.02.2021

Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.

Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja. Opozarjajo na nelogičnost ukrepov

Uspešen cvetličar Marjan Planinšek je septembra s poslovnim partnerjem prevzel propadlo verigo Gardenia, s čimer je zaposlil 15 delavcev in bistveno dvignil promet. Zaradi tega ob omejitvenih ukrepih ni upravičen do povrnitve izplačila plač za čakanje na delo ne do povrnitve fiksnih stroškov.

"Z razširjenim poslovanjem smo začeli septembra, v začetku novembra pa se je zgodilo zaprtje. Rezerv nismo imeli. Pomembno se mi je zdelo, da ljudem, ki so zaradi prvega vala pristali na Zavodu za zaposlovanje, omogočimo nadaljnje delo in razvoj stroke. Verjetno bi bilo čepenje v kotu res boljše, a mislim, da se noben podjetnik, ki je uspel, ki zaposluje delavcev, ne more privoščiti stopicanja na mestu in čakanja, kako se bo samo odvilo nekaj namesto samega sebe."

Cvetličji se čutijo neenakovredno obravnavane v primerjavi z ostalimi ponudniki cvetja: "Kmetijske zadruge, supermarketi, bencinske črpalke, vsi lahko cvetje prodajajo, cvetličarnam pa je to onemogočeno. Čeprav ne vidim, kaj je bolj nevarno za zdravje ljudi, kot gneča na bencinskem servisu ali v trgovini z živili, ko kupujejo cvetje."

Planinšek ne razume, kako je pri trgovcih z živili v nakupovalnih centrih v gneči mogoče kupiti cvetje, v cvetličarnah, ki so praktično v istem prostoru, pa ne.

"Država lokalnim podjetjem, malim trgovcem, malim podjetnikom ne dovoli prodajati svojih proizvodov, te iste produkte pa omogoča prodajati tujim korporacijam, ki pri nas prodajajo živila in vse ostale stvari zraven. Tukaj bodo zmagovalci trgovske verige, ki v neomejenih količinah prodajajo vse, kar drugje ni mogoče kupiti."

Cvetličarji bi radi imeli jasna pravila, da bi vedeli, da nečesa ne smejo delati zato, ker ima to neko jasno razlago, ne pa zato, ker se je tega nekdo spomnil. Jasno razlago pogrešajo tudi kozmetičarke, ki so se včeraj obrnile na ustavno sodišče. Ne razumejo, zakaj ne smejo izvajati storitev, če izpolnjujejo vse higienske standarde, uporabljajo vizirje, zaščitna očala, rokavice in maske.

Olena Konoval je svoj salon zaprla prvega februarja. Za svojo zaposleno delavko je z zamikom treh mesecev prejemala 208 evrov subvencije za zaposlitev za mlade, zaradi česar ni bila upravičena do nobene druge pomoči zaradi trenutne situacije. "Kar sem imela prihranjeno, da sem lahko sama vzdrževala podjetje brez prihodkov, je pošlo in zdaj sem lahko zaprla."

Do povračil ni upravičena tudi lastnica frizersko-kozmetičnega salona, saj je zaposlila frizerko in ob drugem valu povečala svoje poslovanje: "Ko smo maja odprli salone, je bila norišnica." Ob drugem valu je bila prisiljena salon zapreti: "Zdaj imam pa še težave z odpovedjo pogodbe z lastnikom prostora, pa ostane roba, ne moreš je vrniti nazaj, ne moreš je prodati. Ostalo mi bo še štiri leta kredita, ker sem pred štirimi leti vzela kredit, da sem vse to vložila. Ne vidim izhoda. Jaz sem tudi proti delu na črno, ampak naj mi nekdo pove, kako ne. Nič pomoči nisem dobila od države. Kaj naj zdaj naredim?"

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da si želijo enakopravno obravnavo, saj veliki sistemi delujejo na polno, majhni podjetniki pa so omejeni:

"Gostinstvo, turizem, kozmetični saloni, cvetličarne, fotografi, avtopralnice so za pravne osebe odprte, za fizične zaprte. Po drugi strani je vlada dovolila prodajo spodnjega perila, nogavic v velikih trgovinah z živili."

Številni obrtniki in majhni podjetniki so na robu preživetja in tudi pri njih prihaja do velikih duševnih stisk. Meh pravi, da je to, kaj se dogaja s podjetniki, povezano tudi z zaposlenimi: "Mi želimo tudi v bodoče, ko bomo izšli iz te krize, da se ne bomo pogovarjali o minimalnih plačah, ampak dostojnih plačah, dostojnem življenju tudi naših zaposlenih. Dober, dobro plačan delavec, je lojalen in se lahko nanj zaneseš."


01.12.2015

Sistem pomoči revščino le še poglablja

Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.


24.11.2015

Dayton po Daytonu

“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?


17.11.2015

Usoda Islamske države in begunske problematike po napadu v Parizu

Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?


10.11.2015

Nastanitveni center v Gornji Radgoni

Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.


03.11.2015

VM - Piketty

Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?


27.10.2015

Etično novinarstvo na preizkušnji

Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.


20.10.2015

Ujeti v dežju pred schengenskimi vrati

Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.


12.10.2015

Letalstvo

Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.


06.10.2015

Starejši v Sloveniji so zelo socialno izključeni

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?


29.09.2015

Zakonca Sekheta

Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila


22.09.2015

Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije?

Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?


15.09.2015

Najboljša novica

Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?


08.09.2015

Ukrepi ob avgustovskem pojavu vraničnega prisada

Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?


01.09.2015

Kako pomagati beguncem

Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.


25.08.2015

Potniški železniški promet

Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?


18.08.2015

Operacija 2014-2020 se je začela!

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.


18.08.2015

Operacija 2014-2020 se je začela!

Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.


11.08.2015

Visoke temperature – mlačna javna razprava

Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.


04.08.2015

Dajte lajk za vroči majk

Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.


28.07.2015

Veriženje podjetij

Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?


Stran 30 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov