Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
1286 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Neveljaven email naslov