Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ministrstvo za delo mladih ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela

23.02.2021

V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.

Konec januarja je bilo brezposelnih 3200 več mladih, starih od 15 do 29 let, kot januarja lani. Kakšne posledice ima epidemija na prihodnost mladih in njihov vstop na trg dela

V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. V Sindikatu Mladi plus menijo, da bi morali razširiti krog upravičencev do nadomestil. Predsednica sindikata Tea Jarc je kritična tudi do tega, da vse leto niso prejeli finančnega nadomestila tisti, ki so izgubili delo, pred tem pa so delali prek avtorskih in podjemnih pogodb. O odločitvah vlade pravi: 

"Mi smo vseskozi, celo leto, vladi pošiljali priporočila, kaj naj dela, da bo mladim olajšala prihod na trg dela ali vsaj preživetje, dokler se ne vzpostavijo nova delovna mesta. Mladi zato poudarjajo, da je večji problem njihovo duševno zdravje, to da ne vidijo izhoda, priložnosti, da ne morejo načrtovati prihodnosti. Spregledale so jih in vlada in institucije, ki bi jim morale pomagati." 

Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Triindvajsetletnica, ki ni želela pred mikrofon, nam je pojasnila svojo izkušnjo na zavodu. 

"Ko sem se šla prijavit na zavod, mi je osebna svetovalka rekla: "Saj zagotovo poznate koga, ki pozna koga." To mi je dvignilo pritisk. Zakaj je ona tam? Da mi daje takšne nasvete? Služba se najde, če si pripravljen delati zunaj okvirov izobrazbe. Brez vez pa lahko pozabiš na kakšno dobro službo, ker ti niti ne odgovorijo na poslane prošnje. In nisem iz pravega področja. Slovenci so takega mnenja. Saj si pričakovala, da boš na zavodu, bi mi rekli. Mogoče bi za potrebe prispevka morala najti nekoga, ki ima "pravo" izobrazbo, pa ima težave z iskanjem. Meni bi ta položaj večina privoščila. Nismo empatična družba.”  

Zavod za zaposlovanje nam je v odgovoru zapisal, da je zelo nehvaležno komentirati svetovalni razgovor na podlagi kratkega izseka pogovora. Ocenili so, da je svetovalka, morda ne na najboljši način, razložila naši sogovornici, da se lahko iskanja zaposlitve loti tudi ob pomoči mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Ministrstvo za delo mladih ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela

23.02.2021

V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.

Konec januarja je bilo brezposelnih 3200 več mladih, starih od 15 do 29 let, kot januarja lani. Kakšne posledice ima epidemija na prihodnost mladih in njihov vstop na trg dela

V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. V Sindikatu Mladi plus menijo, da bi morali razširiti krog upravičencev do nadomestil. Predsednica sindikata Tea Jarc je kritična tudi do tega, da vse leto niso prejeli finančnega nadomestila tisti, ki so izgubili delo, pred tem pa so delali prek avtorskih in podjemnih pogodb. O odločitvah vlade pravi: 

"Mi smo vseskozi, celo leto, vladi pošiljali priporočila, kaj naj dela, da bo mladim olajšala prihod na trg dela ali vsaj preživetje, dokler se ne vzpostavijo nova delovna mesta. Mladi zato poudarjajo, da je večji problem njihovo duševno zdravje, to da ne vidijo izhoda, priložnosti, da ne morejo načrtovati prihodnosti. Spregledale so jih in vlada in institucije, ki bi jim morale pomagati." 

Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Triindvajsetletnica, ki ni želela pred mikrofon, nam je pojasnila svojo izkušnjo na zavodu. 

"Ko sem se šla prijavit na zavod, mi je osebna svetovalka rekla: "Saj zagotovo poznate koga, ki pozna koga." To mi je dvignilo pritisk. Zakaj je ona tam? Da mi daje takšne nasvete? Služba se najde, če si pripravljen delati zunaj okvirov izobrazbe. Brez vez pa lahko pozabiš na kakšno dobro službo, ker ti niti ne odgovorijo na poslane prošnje. In nisem iz pravega področja. Slovenci so takega mnenja. Saj si pričakovala, da boš na zavodu, bi mi rekli. Mogoče bi za potrebe prispevka morala najti nekoga, ki ima "pravo" izobrazbo, pa ima težave z iskanjem. Meni bi ta položaj večina privoščila. Nismo empatična družba.”  

Zavod za zaposlovanje nam je v odgovoru zapisal, da je zelo nehvaležno komentirati svetovalni razgovor na podlagi kratkega izseka pogovora. Ocenili so, da je svetovalka, morda ne na najboljši način, razložila naši sogovornici, da se lahko iskanja zaposlitve loti tudi ob pomoči mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.


10.03.2015

Epidemija ošpic nam ne grozi

"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."


10.03.2015

Epidemija ošpic nam ne grozi

"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."


05.03.2015

Novi ukrepi proti terorizmu ali novi posegi v svoboščine?

Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?


03.03.2015

Kako do res javnih in učinkovitih javnih naročil?

Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.


26.02.2015

Na lovu za ubežniki

Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.


24.02.2015

Voda ali denar ali oboje?

Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?


19.02.2015

Znanstvena (ne)poštenost

Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.


17.02.2015

Boris Štefanec

Gost tokratnega Vročega mikrofona je bil predsednik KPK Boris Štefanec.


12.02.2015

Absentizem ali prezentizem, kaj je večji problem?

V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.


10.02.2015

Kako (ne)sposobni so slovenski PR-ovci?

Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.


05.02.2015

Nujna medicinska pomoč

Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.


03.02.2015

Novi števci za toplo vodo

Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.


29.01.2015

Osnutek novega statuta Univerze v Ljubljani

V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.


27.01.2015

Ravnatelj OŠ Deskle: Fant je imel nadstandardno zaščito

Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?


22.01.2015

Odpis dolgov

Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?


20.01.2015

Posledice rasti vrednosti švicarskega franka v Sloveniji

Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?


15.01.2015

Alkohol naš vsakdanji - ubijalska droga

Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.


13.01.2015

Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah?

Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.


08.01.2015

Razprodaja države

Sogovornika dr. Jože Mencinger in Igor Antauer, predstavnik delodajalcev


06.01.2015

Davki v tujini in domovini

Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.


Stran 32 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov