Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
Novogradenj v prestolnici za od 3000 do 3500 evrov na kvadratni meter ni in jih nekaj let ne bo, razlagajo nepremičninski posredniki. Kdo na trgu je ponorel?
Nepremičninski trg je postal prijaznejši do tistih, ki si lahko privoščijo višjo kulturo bivanja, in povsem neprijazen do ljudi s povprečno plačo in malo premoženja. Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 odstotkov. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Zdi se, da so cene stanovanj, sploh v prestolnici, podivjale. Kupci ponekod kar licitirajo manjša stanovanja, kdo ponudi več.
"Cene so pobezljale. Predvsem tudi cene starogradenj, za katere smo vsi pričakovali, da bodo padle, se dejansko še kar višajo in se ne ustavijo. Kaj je razlog? Ker so res visoke cene novogradenj." – nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec
Ponudba malih stanovanj bo v Sloveniji vedno premajhna zaradi dveh razlogov. In sicer, da ljudje vedno potrebujejo ta stanovanja, drug razlog pa je, da veliko ljudi takšna stanovanja kupuje za investicijo in jih potem oddaja naprej ali pa jih prihrani za svoje otroke. Ta hip se tudi bolj kot mala stanovanja gradijo velika stanovanja, saj so leta 2019 kar 42 odstotkov novogradenj predstavljala štiri- in petsobna stanovanja.
"Glavni razlog za dvig povpraševanja so nizke obrestne mere. Tu ni Slovenija nobena izjema, to je klasična povezava med dostopnostjo finančnih virov in ceno stanovanj. Če se ponudba ne poveča, kar se v Ljubljani ne, se kaže v rasti cen." – sociolog Klemen Ploštajner
"V Sloveniji imamo še vedno mišljenje, da moram nekaj kupiti. V tujini tega ni. Tisti, ki si tega ne more privoščiti, gre pa v najem in je s tem zadovoljen. Najem ti daje tudi neko fleksibilnost. Skozi življenjski cikel si lahko te najeme prilagajaš in potrošiš veliko manj denarja kot s krediti. Nismo še tako daleč v svojih glavah, da bi vzeli najem kot neko dobro alternativo nakupu," o najemu pri nas in na splošno razmišlja Zarja B. Mavec. Klemen Ploštajner pa poudarja, da je v Sloveniji težava z najemi in najemnimi razmerji predvsem ta, da so kratkoročna in da pri bivanju v najemnih stanovanjih nikoli ne veš, ali ti bo lastnik po enajstih mesecih podaljšal najemno razmerje ali ne.
"Krepijo se družbene razlike na splošno. Kar je tukaj pomembno, da stanovanje postaja eno izmed ključnih gibal krepitve neenakosti v Sloveniji. Od nekdaj je imelo pomembno vlogo, zdaj pa dobiva še večjo." – Klemen Ploštajner
Koliko časa bodo še rasle cene stanovanj in nepremičnin? "Te cene bodo rasle toliko časa, dokler bodo kupci pripravljeni te cene plačati. Dokler bo kdor koli to plačeval, bodo takšne. Cena je vedno dogovor med kupcem in prodajalcem," odgovarja Zarja B. Mavec.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
Novogradenj v prestolnici za od 3000 do 3500 evrov na kvadratni meter ni in jih nekaj let ne bo, razlagajo nepremičninski posredniki. Kdo na trgu je ponorel?
Nepremičninski trg je postal prijaznejši do tistih, ki si lahko privoščijo višjo kulturo bivanja, in povsem neprijazen do ljudi s povprečno plačo in malo premoženja. Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 odstotkov. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Zdi se, da so cene stanovanj, sploh v prestolnici, podivjale. Kupci ponekod kar licitirajo manjša stanovanja, kdo ponudi več.
"Cene so pobezljale. Predvsem tudi cene starogradenj, za katere smo vsi pričakovali, da bodo padle, se dejansko še kar višajo in se ne ustavijo. Kaj je razlog? Ker so res visoke cene novogradenj." – nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec
Ponudba malih stanovanj bo v Sloveniji vedno premajhna zaradi dveh razlogov. In sicer, da ljudje vedno potrebujejo ta stanovanja, drug razlog pa je, da veliko ljudi takšna stanovanja kupuje za investicijo in jih potem oddaja naprej ali pa jih prihrani za svoje otroke. Ta hip se tudi bolj kot mala stanovanja gradijo velika stanovanja, saj so leta 2019 kar 42 odstotkov novogradenj predstavljala štiri- in petsobna stanovanja.
"Glavni razlog za dvig povpraševanja so nizke obrestne mere. Tu ni Slovenija nobena izjema, to je klasična povezava med dostopnostjo finančnih virov in ceno stanovanj. Če se ponudba ne poveča, kar se v Ljubljani ne, se kaže v rasti cen." – sociolog Klemen Ploštajner
"V Sloveniji imamo še vedno mišljenje, da moram nekaj kupiti. V tujini tega ni. Tisti, ki si tega ne more privoščiti, gre pa v najem in je s tem zadovoljen. Najem ti daje tudi neko fleksibilnost. Skozi življenjski cikel si lahko te najeme prilagajaš in potrošiš veliko manj denarja kot s krediti. Nismo še tako daleč v svojih glavah, da bi vzeli najem kot neko dobro alternativo nakupu," o najemu pri nas in na splošno razmišlja Zarja B. Mavec. Klemen Ploštajner pa poudarja, da je v Sloveniji težava z najemi in najemnimi razmerji predvsem ta, da so kratkoročna in da pri bivanju v najemnih stanovanjih nikoli ne veš, ali ti bo lastnik po enajstih mesecih podaljšal najemno razmerje ali ne.
"Krepijo se družbene razlike na splošno. Kar je tukaj pomembno, da stanovanje postaja eno izmed ključnih gibal krepitve neenakosti v Sloveniji. Od nekdaj je imelo pomembno vlogo, zdaj pa dobiva še večjo." – Klemen Ploštajner
Koliko časa bodo še rasle cene stanovanj in nepremičnin? "Te cene bodo rasle toliko časa, dokler bodo kupci pripravljeni te cene plačati. Dokler bo kdor koli to plačeval, bodo takšne. Cena je vedno dogovor med kupcem in prodajalcem," odgovarja Zarja B. Mavec.
Projektanti so odgovorni za izdelavo projektne dokumentacije novogradnje. To nalogo pri nas po večini opravljajo arhitekti. Z novim gradbenim zakonom, ki ga je vlada že potrdila in ga bodo obravnavali v državnem zboru, pa prevladujoča stroka za projektiranje ni več določena. Inženirji različnih strok (gradbene, elektro, požarne, strojne itn.) nimajo večjih pripomb, jasno je, da bodo zdaj lažje prevzeli projektiranje stavb, če jim ga bo zaupal investitor. Arhitekti pa opozarjajo, da bomo s postopnim opuščanjem njihove stroke izmaličili slovensko arhitekturno krajino. Kaj se bo v resnici spremenilo? Zakaj je ministrstvo za okolje sploh spremenilo te določbe? Gosti so bili Georgi Bangiev, generalni direktor za prostor, graditev in stanovanja na MOP, Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice, in Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor.
Evropski model športa se je zaradi covida-19 znašel v nezavidljivem položaju, na kar kaže sicer spodleteli poskus ustanovitve nogometne superlige. Slovenija si je za enega od ciljev predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici letošnjega leta zadala sprejem resolucije o evropskem modelu športa, s katero bi ga dokončno opredelili.
Osamosvojitev Slovenije je terjala veliko državljanskega poguma, ne samo odločevalcev. Kako je z aktivnim državljanstvom trideset let kasneje, zakaj se je vredno angažirati ter kako v sramotilnem vzdušju družabnih omrežij pozitivno pomagati pri razvoju demokracije 21. stoletja?
Uvedba radarjev v Mariboru, množice na ulicah in trgih, odstop mariborskega župana, protesti po vsej Sloveniji, padec vlade … Dr. Boris Vezjak, Vuk Ćosić, Uroš Lubej in Igor Koršič se spominjajo, ocenjujejo, primerjajo … Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30.obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe. Avtorica: Tatjana Pirc
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Kolesarska dirka po Sloveniji bo letos seveda posebna. Zaradi epidemiološke situacije v karavani dirke veljajo stroga pravila, ki jih zapoveduje Mednarodna kolesarska zveza, tako da je organizacija tekmovanja še toliko težja. Smo pa lahko vsi zadovoljni, da dirka bo in da je med prijavljenimi kolesarji tudi Tadej Pogačar. Aktualni zmagovalec francoskega Toura je tudi ambasador slovenskega turizma. In prav o turističnem vidiku dirke smo spregovorili v tokratni oddaji.
Evropska komisija je lani napovedala ustanovitev 750-milijardnega sklada za okrevanje in odpornost po pandemiji za zeleni in digitalni prehod. Kot kaže, se ji na finančnih trgih ne bo treba zadolžiti za ves znesek, saj države članice ne nameravajo počrpati vseh razpoložljivih posojil, bodo pa rade volje vzele dodeljene subvencije. A subvencije za kaj? Komisija je podala smernice: vsaj 37 % izdatkov mora biti usmerjenih v zeleno, 20 % pa v digitalne projekte. Slovenija je temu sledila, morda preveč na silo.
Pred 33 leti se je začela afera JBTZ. 31. maja 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, malo kasneje tudi Davida Tasića. Francija Zavrla jim ni uspelo aretirati, zato se je na procesu proti četverici, ki je bila obtožena izdaje vojaške skrivnosti, edini branil s prostosti. Teh dogodkov se spominjamo, ker so bili pomembni pri nastajanju naše države, pa tudi zato, ker si slovenska javnost, ki se je takrat odzvala s protesti in zborovanji, pogumno, silovito in množično, zasluži poklon. Tatjana Pirc se je o tistih in teh časih pogovarjala z Alijem Žerdinom, Matjažem Albrehtom, Igorjem Bavčarjem in Petrom Lovšinom.
Pred Vroči mikrofon tokrat postavljamo cepilni marketing. Kako smo se promocije cepljenja lotili pri nas in kakšnih oglaševalskih taktik se poslužujejo v tujini? Po podatkih Sledilnika je bilo včeraj pri nas proti covidu-19 cepljenih 30,4 % prebivalstva, precepljenost se ta trenutek zdi še zelo daleč. V Sloveniji imamo veliko odličnih in mednarodno priznanih marketinških strokovnjakov, ki so nam sposobni prodati marsikaj. Zakaj nam niso sposobni prodati cepljenja?
V skoraj enem letu smo unovčili slabo polovico turističnih bonov. Največ, za skoraj 21 milijonov evrov, smo prenočevali v obalno-kraški regiji, najmanj, za dobrih 26 tisoč evrov, pa v zasavski. O tem, kako so zadovoljni s turističnimi boni, smo se pogovarjali z njihovimi uporabniki in državnim sekretarjem Simonom Zajcem z ministrstva za gospodarstvo, kjer so bone zasnovali.
O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Nekateri devetošolci so svoje prijave na srednješolske programe že prenesli, druge to morda še čaka. Na programih z omejitvijo vpisa namreč sodelujejo v izbirnem postopku, in kot kaže, bo takih programov letos precej. Kje so razlogi, kakšne novosti prinaša letošnje leto in katerih datumov ne gre spregledati? Vse o vpisu na srednje šole pojasni Mateja Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope - Evrope, ki bo celovita, svoboda in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru. - Tako pravi del pisma, ki ga je na pobudo slovenskega predsednika Boruta Pahorja in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, podpisalo še 19 drugih voditeljev držav Evropske unije. Kako bodo trenutne razmere sil moči vplivale na evropsko prihodnost? Kaj prinašajo nemške parlamentarne (2021) in francoske predsedniške volitve (2022)? Kako lahko na EU vplivajo države "periferije"? Kdo bo imel največ od slovenskega predsedovanja Svetu EU? Zakaj sta Madžarska in Poljska tako skrenili in kaj to pomeni za EU? Sogovornika: Mojca Širok in profesor dr. Bojan Bugarič
Prvega maja smo predstavili tri zgodbe delavcev, ki se vsak na svoj način soočajo s spremembami na trgu dela v času korone. Delavec, ki že 38 let dela v industriji, opaža vse več individualizma in nadzora, zdravstvena delavca ob ruskih turnusih skrbita še za tri otroke, Woltov dostavljavec v dobro premišljenem sistemu pa divja po ulicah v lovu za bonuse. Kaj opažajo v Delavski svetovalnici, pa pojasnjuje Laura Orel.
Preventivni, poznamo jih tudi pod besedo sistematični zdravstveni pregledi so obvezni za šolarje, v vseh delih izobraževanja, pregled potrebujemo za zaposlitev, vožnjo avtomobila, ob spremembah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva tudi za ukvarjanje s športom. Sistematizirani pregledi se bodo začeli že pri registriranih športnikih v osnovnih šolah. Kaj prinašajo pregledi? Samo ugotavljanje morebitnih prirojenih napak ali dajejo tudi osnove za raziskovanje potenciala mladih športnikov? Kdo in kako bo vključen v proces in kakšne aplikativne vrednosti se obetajo?
27. april obeležujemo kot dan upora proti okupatorju. Leta 1941 je na predvečer tega dne nastala Osvobodilna fronta predvsem kot odziv na okupacijo slovenskega ozemlja. Da bi postavili dogodek v kontekst, se je Gašper Andrinek odpravil v Polhograjske dolomite. Tam živi izredni profesor zgodovine dr. Peter Mikša.
5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Študentje so začeli opozarjati, da se je nanje med epidemijo popolnoma pozabilo. Še posebej izločene so se počutili stanovalci študentskih domov v Ljubljani, ki so razpeti med svojimi zahtevami in upravo, ki je začela vpeljevati spremembe domskega reda. Kaj od uprave zahtevajo študentje in kako na to odgovarja uprava Študentskih domov v Ljubljani?
Neveljaven email naslov