Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.

Novogradenj v prestolnici za od 3000 do 3500 evrov na kvadratni meter ni in jih nekaj let ne bo, razlagajo nepremičninski posredniki. Kdo na trgu je ponorel?

Nepremičninski trg je postal prijaznejši do tistih, ki si lahko privoščijo višjo kulturo bivanja, in povsem neprijazen do ljudi s povprečno plačo in malo premoženja. Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 odstotkov. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Zdi se, da so cene stanovanj, sploh v prestolnici, podivjale. Kupci ponekod kar licitirajo manjša stanovanja, kdo ponudi več.

"Cene so pobezljale. Predvsem tudi cene starogradenj, za katere smo vsi pričakovali, da bodo padle, se dejansko še kar višajo in se ne ustavijo. Kaj je razlog? Ker so res visoke cene novogradenj." – nepremičninska posrednica Zarja B. Mavec

Ponudba malih stanovanj bo v Sloveniji vedno premajhna zaradi dveh razlogov. In sicer, da ljudje vedno potrebujejo ta stanovanja, drug razlog pa je, da veliko ljudi takšna stanovanja kupuje za investicijo in jih potem oddaja naprej ali pa jih prihrani za svoje otroke. Ta hip se tudi bolj kot mala stanovanja gradijo velika stanovanja, saj so leta 2019 kar 42 odstotkov novogradenj predstavljala štiri- in petsobna stanovanja.

"Glavni razlog za dvig povpraševanja so nizke obrestne mere. Tu ni Slovenija nobena izjema, to je klasična povezava med dostopnostjo finančnih virov in ceno stanovanj. Če se ponudba ne poveča, kar se v Ljubljani ne, se kaže v rasti cen." – sociolog Klemen Ploštajner

"V Sloveniji imamo še vedno mišljenje, da moram nekaj kupiti. V tujini tega ni. Tisti, ki si tega ne more privoščiti, gre pa v najem in je s tem zadovoljen. Najem ti daje tudi neko fleksibilnost. Skozi življenjski cikel si lahko te najeme prilagajaš in potrošiš veliko manj denarja kot s krediti. Nismo še tako daleč v svojih glavah, da bi vzeli najem kot neko dobro alternativo nakupu," o najemu pri nas in na splošno razmišlja Zarja B. Mavec. Klemen Ploštajner pa poudarja, da je v Sloveniji težava z najemi in najemnimi razmerji predvsem ta, da so kratkoročna in da pri bivanju v najemnih stanovanjih nikoli ne veš, ali ti bo lastnik po enajstih mesecih podaljšal najemno razmerje ali ne. 

"Krepijo se družbene razlike na splošno. Kar je tukaj pomembno, da stanovanje postaja eno izmed ključnih gibal krepitve neenakosti v Sloveniji. Od nekdaj je imelo pomembno vlogo, zdaj pa dobiva še večjo." – Klemen Ploštajner

Koliko časa bodo še rasle cene stanovanj in nepremičnin? "Te cene bodo rasle toliko časa, dokler bodo kupci pripravljeni te cene plačati. Dokler bo kdor koli to plačeval, bodo takšne. Cena je vedno dogovor med kupcem in prodajalcem," odgovarja Zarja B. Mavec.