Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Razmišljata Luka Lisjak Gabrijelčič in Jernej Šček
Kritika, kritičnost, kritizerstvo so pojmi, ki v političnem prostoru in diskurzu niso tako novi, se pa zdi, da se v vsakem družbenem kontekstu postavljajo na novo.
Kritično mišljenje s svojo refleksijo, s pretresanjem vidikov in perspektiv je pravzaprav tisto, kar naj bi pripisovali vsakemu razmišljujočemu posamezniku. Kritika oziroma kritičnost je nekakšna norma, merilo mišljenja. Mišljenje brez kritičnosti je pravzaprav navijaštvo, dogma.
Zdi pa se, da se je javni diskurz tako v političnem kot civilnodružbenem prostoru v zadnjem času veliko bolj nalezel kritizerstva, napadanja, žalitev, verbalnega obračunavanja kot pa argumentirane kritike, sprejemanje napak in opravičil ter jemanja koraka nazaj.
Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata razčleniti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček.
"Ko vprašanje, ‘kdo naj vlada’, prevlada nad vprašanjem, ‘kaj naj s to oblastjo počne’, nastopi na plano identitetna politika, ki potegne za seboj cel kup posledic. Tudi to, da je potem kar naenkrat vsaka kritika politika istočasno kritika njegovih volilcev. V smislu: ‘Vsak napad name je v resnici napad na vas.’" - Luka Lisjak Gabriječič
"Maksimizacija kritike, pri kateri kritika nima meja, tudi tista neutemeljena, in s tem pomanjkanje notranjega dialoga, ustvarja kritika sama – sovražni govor, ki je tista kritika, ki si ne zna postavljati svojih lastnih meja. V tem smo danes ujeti." - Jernej Šček
"Temeljno vprašanje je, ali damo ljudem že od mladih nog dalje tisto orodje, ki je v vsaki moderni družbi ključno – sposobnost učinkovite rabe besede, argumentacije." - Luka Lisjak Gabriječič
"Razredna skupnost in tudi javni prostor potrebujeta sodnika. V enem primeru učitelj, v drugem predsednik republike ali kdo drug. In sicer, zato da se ne izgubi dialoški smoter kritičnega eksperimentiranja. Če dialoškega koraka, dvogovora, ne bomo zmožni narediti, bo po nas." - Jernej Šček
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Razmišljata Luka Lisjak Gabrijelčič in Jernej Šček
Kritika, kritičnost, kritizerstvo so pojmi, ki v političnem prostoru in diskurzu niso tako novi, se pa zdi, da se v vsakem družbenem kontekstu postavljajo na novo.
Kritično mišljenje s svojo refleksijo, s pretresanjem vidikov in perspektiv je pravzaprav tisto, kar naj bi pripisovali vsakemu razmišljujočemu posamezniku. Kritika oziroma kritičnost je nekakšna norma, merilo mišljenja. Mišljenje brez kritičnosti je pravzaprav navijaštvo, dogma.
Zdi pa se, da se je javni diskurz tako v političnem kot civilnodružbenem prostoru v zadnjem času veliko bolj nalezel kritizerstva, napadanja, žalitev, verbalnega obračunavanja kot pa argumentirane kritike, sprejemanje napak in opravičil ter jemanja koraka nazaj.
Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata razčleniti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček.
"Ko vprašanje, ‘kdo naj vlada’, prevlada nad vprašanjem, ‘kaj naj s to oblastjo počne’, nastopi na plano identitetna politika, ki potegne za seboj cel kup posledic. Tudi to, da je potem kar naenkrat vsaka kritika politika istočasno kritika njegovih volilcev. V smislu: ‘Vsak napad name je v resnici napad na vas.’" - Luka Lisjak Gabriječič
"Maksimizacija kritike, pri kateri kritika nima meja, tudi tista neutemeljena, in s tem pomanjkanje notranjega dialoga, ustvarja kritika sama – sovražni govor, ki je tista kritika, ki si ne zna postavljati svojih lastnih meja. V tem smo danes ujeti." - Jernej Šček
"Temeljno vprašanje je, ali damo ljudem že od mladih nog dalje tisto orodje, ki je v vsaki moderni družbi ključno – sposobnost učinkovite rabe besede, argumentacije." - Luka Lisjak Gabriječič
"Razredna skupnost in tudi javni prostor potrebujeta sodnika. V enem primeru učitelj, v drugem predsednik republike ali kdo drug. In sicer, zato da se ne izgubi dialoški smoter kritičnega eksperimentiranja. Če dialoškega koraka, dvogovora, ne bomo zmožni narediti, bo po nas." - Jernej Šček
V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta.
V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.
Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.
V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?
Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.
Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.
Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?
V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.
Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.
Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.
Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?
Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?
Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.
Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?
Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.
Neveljaven email naslov