Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Protest je naša pravica

19.05.2021

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.

V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici

"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi  izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."

Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?

"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."

"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."

Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."

Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.

Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.

"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."

Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.

"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."

Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.

"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."

"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.

"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."

V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.

"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."

Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.

"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic.  Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."

Kakšen protestniški narod smo?

"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."

Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik  iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.

Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.

"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."

Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.

"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."

"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.

"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.

"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."

Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.

Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Protest je naša pravica

19.05.2021

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.

V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici

"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi  izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."

Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?

"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."

"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."

Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."

Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.

Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.

"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."

Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.

"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."

Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.

"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."

"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.

"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."

V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.

"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."

Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.

"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic.  Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."

Kakšen protestniški narod smo?

"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."

Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik  iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.

Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.

"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."

Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.

"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."

"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.

"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.

"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."

Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.

Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.


13.10.2021

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!


12.10.2021

Resno moramo premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam

Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.


12.10.2021

Le z drugimi smo lahko projekt krepitve državljanskih in socialnih kompetenc

Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.


05.10.2021

Širitve EU na Balkan ne bo, plan B pa ne obstaja

Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.


29.09.2021

Cepljenje in stranski učinki

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


21.09.2021

Zakaj je Danski uspelo?

Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?


15.09.2021

Gospodarski potencial konoplje

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.


14.09.2021

Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19

Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje


08.09.2021

11. september, 20 let kasneje: Vasja Badalič in dr. Aleš Bučar Ručman

11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek


07.09.2021

Nismo vsi v istem čolnu

Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.


31.08.2021

Ne znamo, ne zmoremo ali nočemo vrednotiti potencialov gradov

Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.


25.08.2021

Šport je pomemben pri rehabilitaciji in pripomore k boljšemu življenju invalidov

V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.


24.08.2021

Jasno je, da talibani zdaj govorijo eno, delajo pa povsem drugo

Afganistan je prizorišče številnih izgubljenih vojn, tudi vojne proti korupciji, ki je imela pomembno vlogo pri tem, da je prišlo do epiloga, kot ga spremljamo. Kakšno vlogo je imela korupcija v vojni pod Hindukušem in kdo vse je ob tem koval dobičke, se je Gorazd Rečnik pogovarjal s predsedujočim prve mešane afganistansko-mednarodne protikorupcijske komisije Dragom Kosom.


18.08.2021

Nepripravljeni v novo šolsko leto

Čeprav so se na srednjih šolah ta teden začeli popravni izpiti, so bili vsaj do zdaj ravnatelji prepuščeni sami sebi. Ravno danes potekajo sestanki z ministrstvom, do zdaj, tik pred vrati novega šolskega leta, s strani ministrstva niso dobili nobenih jasnih navodil. Gorazd Rečnik se je pred današnjimi sestanki pogovarjal s Fani Al-Mansour iz Zveze srednjih šol, predsednikom Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregorjem Pečanom ter predsednico Zveze aktivov staršev Laro Romih. Zakaj so prepričani, da smo med državami, ki so trenutno najslabše pripravljene na novo šolsko leto? Dopisnica Polona Fijavž pa bo predstavila, kako v novo šolsko leto vstopajo v Nemčiji.


17.08.2021

dr. Primož Šterbenc: Afganistan v širšem kontekstu

Razmere v Afganistanu se spreminjajo iz ure v uro, o tem pričajo aktualna poročila v naših dnevno-informativnih oddajah. Kako pa je do teh razmer pravzaprav prišlo, kako daleč moramo iti z razlago, da bi vsaj približno razumeli, kaj se dogaja v Afganistanu v širšem kontekstu? Gašper Andrinek je pred Vroči mikrofon povabil strokovnjaka za Bližnji vzhod dr. Primoža Šterbenca.


11.08.2021

Teorije zarote in kriza avtoritet

Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.


10.08.2021

Je tudi v bitki za talente denar najpomembnejša stvar?

Novela Zakona o tujcih za študentke in študente iz držav, ki niso članice Evropske unije, zaostruje način dokazovanja zadostnih sredstev za preživljanje med študijem v Sloveniji. Univerze, fakultete, akademije, študenti in njihove organizacije že več mesecev opozarjajo, da bo to povzročilo veliko težav, manj vpisanih in številne negativne posledice, ki jih bo občutilo tudi gospodarstvo. Ali so vladajoči njihovim pozivom prisluhnili?


21.07.2021

Hans Kluge, WHO: "Cepite se! Cepite se! Cepite se!"

Regionalni direktor WHO za Evropo o strategijah za dvig precepljenosti v Evropi predvsem v luči nagovarjanja tistih, ki dvomijo o cepivih in tudi o še vedno odprtih neznankah, povezanih s covidom-19.


20.07.2021

Begunci in migranti samo še figure na geostrateški politični šahovnici

Človekoljubne organizacije, ki se podrobno ukvarjajo z nadzorom delovanja oblasti mejnih držav Evropske unije, že dolgo opozarjajo na nezakonite načine zavračanja beguncev in migrantov. Pri tako imenovanih "pushbackih" še posebej izstopa Grčija, ki to ves čas vztrajno zanika in trdi, da gre za turško propagando. Obtožb pa je bila deležna tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo Frontex, ki je del svojih sil preusmerila na mejo med Litvo in Belorusijo, kjer so v zadnjih tednih zaznali več nezakonitih prehodov meja. Gre pri tem samo za politično igro Belorusije po zgledu Turčije? Kakšne so razmere beguncev in migrantov na mejah Evropske unije? Sogovorniki: Vlasta Jeseničnik, Igor Jurič in Marcus Engler. Avtor: Gašper Andrinek.


Stran 14 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov