Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Protest je naša pravica

19.05.2021

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.

V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici

"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi  izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."

Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?

"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."

"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."

Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."

Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.

Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.

"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."

Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.

"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."

Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.

"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."

"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.

"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."

V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.

"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."

Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.

"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic.  Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."

Kakšen protestniški narod smo?

"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."

Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik  iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.

Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.

"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."

Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.

"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."

"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.

"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.

"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."

Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.

Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.


Vroči mikrofon

1271 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Protest je naša pravica

19.05.2021

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.

V demokratični družbi sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni pravici

"Proteste lahko izvajajo posamezniki, najbolj vpadljivi pa so tisti, v katere so vključene večje skupine ljudi," pravi  izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki dodaja, da ljudi, ki se odpravijo na ulice, najbolj mobilizirajo občutek nezadovoljstva, krivice, ki jih doživljajo: "Glavni pogoj za izbruh protesta je občutek relativne deprivacije, ko se posamezniku dozdeva, da je razlika med pričakovanim in dejanskim zelo velika."

Kaj pa voditelji protestov, med katerimi najdemo tudi junake, ki sčasoma postanejo antijunaki?

"Tistemu, ki v gibanju postane voditelj, se lahko hitro zgodi, 'da se mu od višine zvrti', kot poje skupina Martin Krpan. Pride na oblast in pričakuje, da bodo drugi razumeli, da je v gibanje vložil več kot ostali, ne razume pa, da ga je pravzaprav množica povzdignila do te slave."

"Bili so protesti, ki so imeli večji odmev, pa tudi taki z manjšim odmevom. Te kolektivne akcije so del našega vsakdana, element v demokratičnem ustroju in delovanju družbe, v tem ni nič napačnega. Ljudje se identificirajo z različnimi protesti, v naši zgodovini pa so pomembni tisti, ki so zaobjeli največji spekter ljudi, verjetno pa so bili uspešni zato, ker so imeli konkreten cilj."

Veliko strok se ukvarja s protesti – zgodovina, sociologija, psihologija, socialna psihologija, pravo, kriminologija … "Pomembno je, da vse te stroke proteste obravnavajo, da obravnavajo tudi nedavne dogodke, čeprav pri nas, če se lotimo aktualnega dogajanja, hitro slišimo očitke, da politiziramo. Moji ameriški kolegi, socialni psihologi, interpretirajo aktualne dogodke, imajo pogum, da se tega lotijo, pri nas pa je vedno neka pazljivost, lažje interpretiramo, kaj se dogaja v tujini."

Dr. Musil je še povedal, da je tudi med strokovnjaki, raziskovalci, znanstveniki razširjeno, da je treba iti čim dlje od politike: "Menim, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, saj gre za načelo vodenja, upravljanja skupnosti in mi vsi smo skupnost. Temu smo zavezani. Intelektualci še toliko bolj, ker je država v nas vlagala in ji moramo vračati tako, da se ukvarjamo s tem, kaj se dogaja z našo skupnostjo. To je naša zaveza, ki pa se ji poskušamo, priznam, včasih malce izogniti," je kritičen Musil.

Je v sodobnem človeku dovolj uporniškega duha, da se dvigne s kavča? Dr. Musil pojasnjuje, da je v obdobju epidemije ena izmed možnih poti, če so ljudje nezadovoljni, da namesto kolektivne akcije izberejo neakcijo, da pasivno sprejemajo stvari in čakajo na boljše čase. V zadnjih mesecih je tega več kot prej, opaža Bojan Musil, a odgovor na vprašanje sklene optimistično.

"Za pravo stvar je v skupnosti vedno dovolj prostora, da se ljudje aktivirajo."

Kaj bi dr. Bojan Musil postavil v našo vitrino ob 30. obletnici slovenske države? Izbral je značko iz devetdesetih let, ki je bila povezana s kampanjo Sveta Evrope Vsi drugačni, vsi enakopravni.

"Mislim, da je akcija Vsi drugačni, vsi enakopravni precej zaznamovala moja študentska leta, povezana je z različnimi množičnimi protesti pri nas, saj se navezuje na varovanje demokracije in človekovih svoboščin."

Doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, poudarja, da so bile v zadnjem letu na preizkušnji številne človekove pravice. Kritična je tudi do ustanov, ki so bile v tem občutljivem obdobju nedejavne, med drugimi tudi do varuha človekovih pravic. Ta njihova pasivnost pa je spodbudila civilno družbo, nekatere poklicne skupine in posameznike, da so se bolj angažirali, še dodaja Barbara Rajgelj.

"Če se le da, bi morala vlada omogočiti proteste, to je del demokratičnega ustroja, mu ne nasprotuje, ampak ga bogati."

"V drugem valu epidemije so bili v Sloveniji protesti približno pet mesecev prepovedani. Najbolj radikalne razmere so bile februarja in marca 2021, ko se je lahko zbralo deset ljudi, niso pa se smeli zbrati na protestu. Protest je ustavno varovana kategorija, ki je sestavljena iz dveh ustavno varovanih pravic, to sta pravica do mirnega zbiranja (42. člen ustave) in pravica do svobode izražanja (39. člen ustave), zato bi morala vlada najti poti, kako bi ljudje lahko protestirali. Ustavni red ne temelji na naših navadah in samoumevnostih, ampak na zgodovinskih izkušnjah o tem, kaj je pomembno, da lahko sobivamo. Lahko smo se družili v parku, hodili v trgovino, protestirati pa je bilo prepovedano," pripoveduje dr. Rajgelj.

"Tisto, kar je kaprica, je postalo pravica, tisto, kar je pravica, pa je postalo kaprica."

V zadnjih mesecih so se številni posamezniki in organizacije zaradi nenasilnega javnega delovanja znašli v pravnih postopkih. Ker so potrebovali pravno pomoč, je nastala Pravna mreža za varstvo demokracije. Veliko primerov, ki so jih dobili v prvih mesecih delovanja mreže, je povezanih s kaznovanjem protestnic in protestnikov. Kazni, ki jih dobivajo, so zelo visoke.

"V času, ko ljudje težko preživijo, jih denarne kazni lahko uničijo veliko bolj kot policistov pendrek."

Da stroka ni soglasna o tem, kakšen epidemiološki problem v resnici predstavljajo protesti, je velik problem, opozarja Barbara Rajgelj, ki je povedala, da so pridobili zapisnike strokovne skupine za covid-19.

"Ti zapisniki so slabši kot zapisniki našega hišnega sveta. Sramotno je, kako so se tega lotili. Ti zapisniki bi morali biti osnova vseh ukrepov, ki so se pozneje pretočili v pravna pravila. Iz zapisnikov je razvidno, da se ta zdravniška srenja ukvarja z ureditvijo zdravstvene dejavnosti, nihče pa jih ne opozarja ali ne vodi skozi idejo ustavnih pravic.  Oni ne vidijo razlike med protestom in trgovskim ali gostinskim zbiranjem. V tej skupini ni nobenega pravnega znanja. Vsakič so odločali o tem, ali naj še za en teden podaljšajo obvezna razkužila v blokih, pol leta pa sploh niso govorili o pravici do protesta."

Kakšen protestniški narod smo?

"Hinavski smo. Kadar naši protestirajo, je ustava na mestu, takrat, ko njihovi, pa ni. Pravica do protesta je na neki način vsebinsko izvotlena. Vsak ima pravico protestirati na miren način, tako podporniki Janeza Janše pred sodiščem kot tudi njegovi nasprotniki na Trgu republike. Pravico moramo razumeti kot posodo, ki je pripravljena za vsakega, da vanjo vmeša, kar misli, da je prav."

Vitrino Slovenijo krasi še en nov eksponat. Letošnja tema festivala kritične misli in elektronske glasbe Grounded je država. Ko so iskali metafore in podobe, s katerimi bi lahko prikazali festival, se je Barbara Rajgelj spomnila plakata po izgubljenem referendumu za družinski zakonik  iz leta 2015, na katerem je kokoš brez glave. Ta plakat je dr. Rajgelj izbrala za našo vitrino, ki nastaja ob 30. obletnici Slovenije.

Prof. dr. Branko Lobnikar je na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru predstojnik Katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede. Z vidika policijske dejavnosti je protest javno zbiranje ljudi, na katerem je policija dolžna poskrbeti za varnost. Slovenska policija je to svoje delo zelo dobro opravljala.

"Filozofija slovenske policije se je obrnila leta 2020, ko je nastopila kriza covida-19. Takrat so policisti dobili dodatne naloge za preprečevanje širjenja bolezni in so zelo hitro uporabili tudi represijo, ker so za to dobili jasna navodila in ker so izhajali iz predpostavke, da je varovanje življenja temeljna pravica, ki je za policista sveto, vse ostalo pride na vrsto pozneje, tudi pravica do zbiranja in svobode izražanja."

Covid-19 in pandemija nista varnostni problem, zato to ni primarno policijska naloga, policisti pa so dobili nalogo, da so oni tisti, ki so v prvih vrstah boja proti pandemiji, razlaga dr. Lobnikar, ki ugotavlja, da se slovenska policija z represivnimi ukrepi proti demonstrantom ni odzvala pravilno. Sledila je le enemu gospodarju.

"Vsaka policija ima dva gospodarja. Eden je oblast, ki jo pooseblja vlada, policija mora delati to, kar ji povedo, da mora narediti. Kako to policija naredi, pa je stvar policijske profesije. Drugi gospodar policije pa so državljani, davkoplačevalci, ki jim mora enako zvesto služiti. Policija je v lasti ljudi."

"Naša država je nastala na podlagi upora, tega bi se morala zavedati vsaka oblast, pa čeprav ji gredo uporniki na živce," pravi dr. Lobnikar, ki je bil na razvoj policijske dejavnosti v zadnjih treh desetletjih zelo ponosen.

"Kar so policijski vodje in policisti naredili v zadnjem letu, zelo kvarno dolgoročno vpliva na to, kako ljudje gledajo na slovensko policijo," razočarano ugotavlja Lobnikar.

"Covid19 bo minil, izkušnje iz tega obdobja pa bomo dolgo nosili v sebi. Slovenska policija v tem letu ni ravnala tako kot leta 1991. Takrat je vedela, komu mora služiti."

Kaj je dr. Lobnikar prispeval za Vitrino Slovenijo? Stekleno kocko z znakom Fakultete za varnostne vede.

Več in podrobneje pa v epizodah serije Vitrina Slovenija podkasta Vala 202 Zgodbe.


12.05.2015

Minimalna plača

Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.


07.05.2015

Javni poziv Eko sklada

Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.


05.05.2015

Učbeniški skladi

Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


24.04.2015

Kršitve pravic iz delovnih razmerij

Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.


23.04.2015

Korenček in palica v javnem sektorju

javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?


21.04.2015

Pripravništva v socialnem varstvu

Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.


16.04.2015

Stavka zdravnikov je nepotrebna

Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”


14.04.2015

Ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS res slab gospodar

Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!


09.04.2015

Slastna, dobra, zdrava in varna hrana

Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.


07.04.2015

Zaupni podatki o prostotrgovinskem sporazumu TTIP vzbujajo skrb

Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?


02.04.2015

(Ne)učinkovitost davčnih blagajn

V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?


31.03.2015

Subvencije stanarin: prihranek na račun socialno najšibkejših

“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.


26.03.2015

O novinarstvu brez dlake na jeziku

110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.


24.03.2015

Zakaj se nam je zgodila “afera honorarji”?

Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?


17.03.2015

Alkohol na športnih prireditvah

V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.


17.03.2015

Alkohol na športnih prireditvah

V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.


12.03.2015

Posvojitve

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.


10.03.2015

Vnovičen pojav ošpic?

Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.


Stran 31 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov