Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Gregor Virant: Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn "foter"
Na vseh Upravnih enotah po državi se je v zadnjih tednih močno povečalo število strank. Najbolj zato, ker so bile zaradi omejitev med epidemijo dolgo časa zaprte ali vsaj manj dostopne, poleg tega pa smo v obdobju, ko se izteka veljavnost več sto tisoč osebnim izkaznicam in potnim listom. Zaradi več mesecev zaprtih avtošol se je zgostilo število kandidatov za izpitne vožnje, za še dodaten pritisk pa je poskrbelo tudi dejstvo, da je za pridobitev potrdil o prebolevnosti ali cepljenju treba najprej pridobiti digitalna potrdila ali e-podpise. Največ gneče imajo na največji in najbolj obremenjeni ljubljanski Upravni enoti, ki pokriva približno 18 odstotkov celotne populacije.
"V tem hipu in z vsemi težavami, ki so prišle pred dopusti, smo v prejšnjem tednu povečali vhodne linije za trideset. Deluje petnajst operaterjev, to številko pa želimo v tem tednu povečati za še dodatnih pet operaterjev. Poskušali bomo delati z dvajsetimi operaterji." – Ernest Mencigar, vodja oddelka za upravno poslovanje na UE Ljubljana
Zaradi izjemnega povpraševanja po izdaji digitalnih potrdil so se na Ministrstvu za javno upravo nekaj več kot pred tednom odločili, da je mogoče vloge za SMSpass oddati tudi na posameznih cepilnih mestih, uradih Fursa, centrih za socialno delo in podobno. Sprejeli so tudi nekaj drugih ukrepov za bolj tekoče delo Upravnih enot, kot so kadrovske okrepitve, podaljšan delovni čas in poskusni projekt enotnega klicnega centra za vso državo.
"Delo upravnih enot se vseskozi spremlja, toliko bolj med epidemijo. S kadrovskimi okrepitvami najbolj obremenjenih enot se je začelo v marcu. Želeli smo, da se upravne enote, kjer je poseljenost območja, na katerem poslujejo, zelo gosta, pravočasno pripravi na naval strank iz razloga menjave osebnih dokumentov. Sklep vlade o novih nalogah, kamor spadata sprejem vlog za digitalna potrdila in SMSpass mobilna identiteta, je bil sprejet maja. S tem nismo bili seznanjeni." – mag. Darja Drnovšek, vodja službe za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo
Sistem upravnih enot, kakršnega imamo danes, je pod pokroviteljstvom takrat novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo začel leta 2004 snovati Gregor Virant. Prvi minister za javno upravo, danes pa direktor programa SIGMA pri OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bdi nad reformami javne uprave v državah, ki se približujejo evropskim integracijam, meni, da bi se temu lahko izognili. V Sloveniji je digitalno potrdilo mogoče dobiti že dvajset let, a se je zanj odločilo malo ljudi.
"Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn 'foter'. Vedno se mora država postaviti v čevlje državljana in uporabnika ter mu stvari narediti čim bolj prijazne za njegovo uporabo."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O zagatah pri pridobivanju digitalnih potrdil smo pretekli teden že veliko govorili, ob tem pa pozabljamo, da je tudi dostopnost do preostalih storitev upravnih enot katastrofalna. Več naših poslušalcev nas je opozorilo, da je že naročanje tako prek telefona kot elektronske pošte misija nemogoče, na termine pa se na najbolj obleganih upravnih enotah čaka tudi po teden, dva in več. Mnogi se zato, da se prijavijo na vozniški izpit ali naročijo nove dokumente, odpeljejo na druge konce Slovenije, do manj obremenjenih upravnih enot. Ali so te zmede res krive samo korona in omejitve do dostopa upravnih storitev ali pa je to posledica slabega načrtovanja dela na upravnih enotah? Ni namreč skrivnost, da samo letos poteče veljavnost kar 240 tisoč osebnim izkaznicam, največji delež prav v tem preddopustniškem obdobju. Kako preprečiti popoln razpad sistema drugo leto, ko bo treba zamenjati rekordnih več kot pol milijona osebnih izkaznic in potnih listov?
Gregor Virant: Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn "foter"
Na vseh Upravnih enotah po državi se je v zadnjih tednih močno povečalo število strank. Najbolj zato, ker so bile zaradi omejitev med epidemijo dolgo časa zaprte ali vsaj manj dostopne, poleg tega pa smo v obdobju, ko se izteka veljavnost več sto tisoč osebnim izkaznicam in potnim listom. Zaradi več mesecev zaprtih avtošol se je zgostilo število kandidatov za izpitne vožnje, za še dodaten pritisk pa je poskrbelo tudi dejstvo, da je za pridobitev potrdil o prebolevnosti ali cepljenju treba najprej pridobiti digitalna potrdila ali e-podpise. Največ gneče imajo na največji in najbolj obremenjeni ljubljanski Upravni enoti, ki pokriva približno 18 odstotkov celotne populacije.
"V tem hipu in z vsemi težavami, ki so prišle pred dopusti, smo v prejšnjem tednu povečali vhodne linije za trideset. Deluje petnajst operaterjev, to številko pa želimo v tem tednu povečati za še dodatnih pet operaterjev. Poskušali bomo delati z dvajsetimi operaterji." – Ernest Mencigar, vodja oddelka za upravno poslovanje na UE Ljubljana
Zaradi izjemnega povpraševanja po izdaji digitalnih potrdil so se na Ministrstvu za javno upravo nekaj več kot pred tednom odločili, da je mogoče vloge za SMSpass oddati tudi na posameznih cepilnih mestih, uradih Fursa, centrih za socialno delo in podobno. Sprejeli so tudi nekaj drugih ukrepov za bolj tekoče delo Upravnih enot, kot so kadrovske okrepitve, podaljšan delovni čas in poskusni projekt enotnega klicnega centra za vso državo.
"Delo upravnih enot se vseskozi spremlja, toliko bolj med epidemijo. S kadrovskimi okrepitvami najbolj obremenjenih enot se je začelo v marcu. Želeli smo, da se upravne enote, kjer je poseljenost območja, na katerem poslujejo, zelo gosta, pravočasno pripravi na naval strank iz razloga menjave osebnih dokumentov. Sklep vlade o novih nalogah, kamor spadata sprejem vlog za digitalna potrdila in SMSpass mobilna identiteta, je bil sprejet maja. S tem nismo bili seznanjeni." – mag. Darja Drnovšek, vodja službe za upravne enote na Ministrstvu za javno upravo
Sistem upravnih enot, kakršnega imamo danes, je pod pokroviteljstvom takrat novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo začel leta 2004 snovati Gregor Virant. Prvi minister za javno upravo, danes pa direktor programa SIGMA pri OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki bdi nad reformami javne uprave v državah, ki se približujejo evropskim integracijam, meni, da bi se temu lahko izognili. V Sloveniji je digitalno potrdilo mogoče dobiti že dvajset let, a se je zanj odločilo malo ljudi.
"Država bi morala ravnati tako, da je za uporabnika čim bolj prijazna, ne pa da se vede kot zoprn 'foter'. Vedno se mora država postaviti v čevlje državljana in uporabnika ter mu stvari narediti čim bolj prijazne za njegovo uporabo."
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Neveljaven email naslov