Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom prof. dr. Davidom Neubauerjem o rastoči industriji in priložnostih, ki se ponujajo tudi pri nas
Gospodarski potencial pridelave in predelave konoplje je velik. Ustanovitelj ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu in izvršni direktor mednarodne poslovne konference o konoplji Alex Rogers poudari najbolj optimistične projekcije.
"Gre za trg, ki do konca desetletja lahko doseže četrt bilijona dolarjev ali celo več. To je številka z 11 ničlami, torej več kot 200 milijard. Pri tem je gospodarski potencial za Evropo velik. Veliko bodo prinesli že samo davki, da niti ne omenjam vseh poslov, delovnih mest in drugih prispevkov. Gre za industrijo, ki globalno raste in nič je ne more ustaviti."
Po bolj konservativnih ocenah naj bi trg konoplje v Evropski uniji do leta 2028 narastel na 50 milijard evrov, v Sloveniji na 100 milijonov. To bi predstavljalo tudi pomemben nov vir davčnih dohodkov. Alex Rogers je prepričan, da bo konoplja veliko prinesla tudi slovenskemu gospodarstvu: "Lahko bi tudi oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo, ki bi jo uvažali iz večjih držav. Ni dovolj, da jo le legalizira, Slovenija lahko postane vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje."
"Procesiranje konoplje še zdaleč ni tam, kjer bi lahko bilo, nikjer na svetu. Denimo ponekod v vzhodni Evropi sicer proizvajajo nekaj tekstilnih izdelkov, ni pa recimo gradbenih materialov, ni plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije. Konoplja je namreč naravna alternativa sintetičnim izdelkom petrokemične industrije, kot sta najlon in plastika."
Pri nas je s konopljo še vedno povezanih kar nekaj predsodkov in napačnih predstav. Veliko manj jih je v Združenih državah, kjer so, kot pravi Alex Rogers, klinike najprej po večini vodili stari hipiji, ki tega niso počeli najboljše, potem pa se je celotna industrija profesionalizirala. Njegovo kliniko obiskujejo ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami: "Povprečna starost je 48 let in zaradi tega niso stigmatizirani. S tem, da nekdo uporablja konopljo, se ne obremenjuje nihče."
Konoplja ima lahko neželene stranske učinke, še posebej ob hkratnem jemanju psihotropnih zdravil, opozarja Rogers, ki je zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na tem področju, čeprav se v zadnjem obdobju končno dogajajo določeni premiki. Združeni narodi so pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Meni, da bi korak s časom morala narediti tudi Slovenija. Rogers je prepričan, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.
Kot pravi otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič.
"Bolniki pri nas so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka naravne rastline, ki bi jim verjetno lahko pomagala, ne samo, da bi ublažila neke simptome in znake."
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom prof. dr. Davidom Neubauerjem o rastoči industriji in priložnostih, ki se ponujajo tudi pri nas
Gospodarski potencial pridelave in predelave konoplje je velik. Ustanovitelj ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu in izvršni direktor mednarodne poslovne konference o konoplji Alex Rogers poudari najbolj optimistične projekcije.
"Gre za trg, ki do konca desetletja lahko doseže četrt bilijona dolarjev ali celo več. To je številka z 11 ničlami, torej več kot 200 milijard. Pri tem je gospodarski potencial za Evropo velik. Veliko bodo prinesli že samo davki, da niti ne omenjam vseh poslov, delovnih mest in drugih prispevkov. Gre za industrijo, ki globalno raste in nič je ne more ustaviti."
Po bolj konservativnih ocenah naj bi trg konoplje v Evropski uniji do leta 2028 narastel na 50 milijard evrov, v Sloveniji na 100 milijonov. To bi predstavljalo tudi pomemben nov vir davčnih dohodkov. Alex Rogers je prepričan, da bo konoplja veliko prinesla tudi slovenskemu gospodarstvu: "Lahko bi tudi oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo, ki bi jo uvažali iz večjih držav. Ni dovolj, da jo le legalizira, Slovenija lahko postane vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje."
"Procesiranje konoplje še zdaleč ni tam, kjer bi lahko bilo, nikjer na svetu. Denimo ponekod v vzhodni Evropi sicer proizvajajo nekaj tekstilnih izdelkov, ni pa recimo gradbenih materialov, ni plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije. Konoplja je namreč naravna alternativa sintetičnim izdelkom petrokemične industrije, kot sta najlon in plastika."
Pri nas je s konopljo še vedno povezanih kar nekaj predsodkov in napačnih predstav. Veliko manj jih je v Združenih državah, kjer so, kot pravi Alex Rogers, klinike najprej po večini vodili stari hipiji, ki tega niso počeli najboljše, potem pa se je celotna industrija profesionalizirala. Njegovo kliniko obiskujejo ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami: "Povprečna starost je 48 let in zaradi tega niso stigmatizirani. S tem, da nekdo uporablja konopljo, se ne obremenjuje nihče."
Konoplja ima lahko neželene stranske učinke, še posebej ob hkratnem jemanju psihotropnih zdravil, opozarja Rogers, ki je zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na tem področju, čeprav se v zadnjem obdobju končno dogajajo določeni premiki. Združeni narodi so pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Meni, da bi korak s časom morala narediti tudi Slovenija. Rogers je prepričan, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.
Kot pravi otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič.
"Bolniki pri nas so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka naravne rastline, ki bi jim verjetno lahko pomagala, ne samo, da bi ublažila neke simptome in znake."
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Neveljaven email naslov