Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom prof. dr. Davidom Neubauerjem o rastoči industriji in priložnostih, ki se ponujajo tudi pri nas
Gospodarski potencial pridelave in predelave konoplje je velik. Ustanovitelj ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu in izvršni direktor mednarodne poslovne konference o konoplji Alex Rogers poudari najbolj optimistične projekcije.
"Gre za trg, ki do konca desetletja lahko doseže četrt bilijona dolarjev ali celo več. To je številka z 11 ničlami, torej več kot 200 milijard. Pri tem je gospodarski potencial za Evropo velik. Veliko bodo prinesli že samo davki, da niti ne omenjam vseh poslov, delovnih mest in drugih prispevkov. Gre za industrijo, ki globalno raste in nič je ne more ustaviti."
Po bolj konservativnih ocenah naj bi trg konoplje v Evropski uniji do leta 2028 narastel na 50 milijard evrov, v Sloveniji na 100 milijonov. To bi predstavljalo tudi pomemben nov vir davčnih dohodkov. Alex Rogers je prepričan, da bo konoplja veliko prinesla tudi slovenskemu gospodarstvu: "Lahko bi tudi oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo, ki bi jo uvažali iz večjih držav. Ni dovolj, da jo le legalizira, Slovenija lahko postane vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje."
"Procesiranje konoplje še zdaleč ni tam, kjer bi lahko bilo, nikjer na svetu. Denimo ponekod v vzhodni Evropi sicer proizvajajo nekaj tekstilnih izdelkov, ni pa recimo gradbenih materialov, ni plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije. Konoplja je namreč naravna alternativa sintetičnim izdelkom petrokemične industrije, kot sta najlon in plastika."
Pri nas je s konopljo še vedno povezanih kar nekaj predsodkov in napačnih predstav. Veliko manj jih je v Združenih državah, kjer so, kot pravi Alex Rogers, klinike najprej po večini vodili stari hipiji, ki tega niso počeli najboljše, potem pa se je celotna industrija profesionalizirala. Njegovo kliniko obiskujejo ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami: "Povprečna starost je 48 let in zaradi tega niso stigmatizirani. S tem, da nekdo uporablja konopljo, se ne obremenjuje nihče."
Konoplja ima lahko neželene stranske učinke, še posebej ob hkratnem jemanju psihotropnih zdravil, opozarja Rogers, ki je zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na tem področju, čeprav se v zadnjem obdobju končno dogajajo določeni premiki. Združeni narodi so pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Meni, da bi korak s časom morala narediti tudi Slovenija. Rogers je prepričan, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.
Kot pravi otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič.
"Bolniki pri nas so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka naravne rastline, ki bi jim verjetno lahko pomagala, ne samo, da bi ublažila neke simptome in znake."
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom prof. dr. Davidom Neubauerjem o rastoči industriji in priložnostih, ki se ponujajo tudi pri nas
Gospodarski potencial pridelave in predelave konoplje je velik. Ustanovitelj ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu in izvršni direktor mednarodne poslovne konference o konoplji Alex Rogers poudari najbolj optimistične projekcije.
"Gre za trg, ki do konca desetletja lahko doseže četrt bilijona dolarjev ali celo več. To je številka z 11 ničlami, torej več kot 200 milijard. Pri tem je gospodarski potencial za Evropo velik. Veliko bodo prinesli že samo davki, da niti ne omenjam vseh poslov, delovnih mest in drugih prispevkov. Gre za industrijo, ki globalno raste in nič je ne more ustaviti."
Po bolj konservativnih ocenah naj bi trg konoplje v Evropski uniji do leta 2028 narastel na 50 milijard evrov, v Sloveniji na 100 milijonov. To bi predstavljalo tudi pomemben nov vir davčnih dohodkov. Alex Rogers je prepričan, da bo konoplja veliko prinesla tudi slovenskemu gospodarstvu: "Lahko bi tudi oživili določene proizvodne obrate in v njih začeli predelovati konopljo, ki bi jo uvažali iz večjih držav. Ni dovolj, da jo le legalizira, Slovenija lahko postane vodilna pri inovacijah in predelovanju konoplje v hrano, gorivo, vlakna, gradbeni material. In kar je najpomembnejše, Slovenija ima znanje in kapacitete, da to izpelje."
"Procesiranje konoplje še zdaleč ni tam, kjer bi lahko bilo, nikjer na svetu. Denimo ponekod v vzhodni Evropi sicer proizvajajo nekaj tekstilnih izdelkov, ni pa recimo gradbenih materialov, ni plastike iz konoplje. Prepoved konoplje pred več kot 80 leti je bila tudi v interesu petrokemične industrije. Konoplja je namreč naravna alternativa sintetičnim izdelkom petrokemične industrije, kot sta najlon in plastika."
Pri nas je s konopljo še vedno povezanih kar nekaj predsodkov in napačnih predstav. Veliko manj jih je v Združenih državah, kjer so, kot pravi Alex Rogers, klinike najprej po večini vodili stari hipiji, ki tega niso počeli najboljše, potem pa se je celotna industrija profesionalizirala. Njegovo kliniko obiskujejo ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami: "Povprečna starost je 48 let in zaradi tega niso stigmatizirani. S tem, da nekdo uporablja konopljo, se ne obremenjuje nihče."
Konoplja ima lahko neželene stranske učinke, še posebej ob hkratnem jemanju psihotropnih zdravil, opozarja Rogers, ki je zelo kritičen do politike Evropske unije in Združenih narodov na tem področju, čeprav se v zadnjem obdobju končno dogajajo določeni premiki. Združeni narodi so pred meseci tako umaknili konopljo s seznama najnevarnejših drog, ki nimajo večje medicinske vrednosti. Meni, da bi korak s časom morala narediti tudi Slovenija. Rogers je prepričan, da bi to morali narediti predvsem zaradi človekovih pravic in državljanskih svoboščin.
Kot pravi otroški nevrolog prof. dr. David Neubauer, se na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih ni spremenilo nič.
"Bolniki pri nas so prikrajšani za uporabo naravnega izvlečka naravne rastline, ki bi jim verjetno lahko pomagala, ne samo, da bi ublažila neke simptome in znake."
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov