Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.
Spletna stran Sledite obrazu – Trace the Face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj begunci prihajajo iz različnih držav
V svetovnem gibanju Rdečega križa se vsako leto trudijo, da popolnoma brezplačno ponovno povežejo družine, ki so se ločile zaradi spopadov, naravnih nesreč ali selitev. V ta namen so leta 2013 kot odgovor na migracije vzpostavili spletno orodje, stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu, fotogalerijo ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjer koli vzdolž begunske poti v Evropo.
"Spletno platformo Trace the face smo začeli uporabljati leta 2013, skupaj nekatera evropska nacionalna društva Rdečega križa ter Mednarodni odbor Rdečega križa. V praksi se je namreč izkazalo, kako zelo težko je iskati pogrešane begunce, ki so na poti in je v nekem trenutku zelo težko vedeti kje so, v kateri državi se nekdo nahaja. Ko nekje pride do naravne katastrofe ali vojaškega udara, se bodo ljudje sicer ločili, ampak vsaj približno se bo vedelo na katerem območju so in kje jih iskati. Ko pa gre za begunce, ki so na poti v Evropo, pa tega ne veš. Včasih še njihove družine, ki so ostale doma, ne vedo kje so, niti kam gredo. Morda je nekdo doma dejal, da bo skušal priti v Veliko Britanijo, pa je zares prišel do Finske. In tako smo dobili idejo, da bi lahko vsem, ki iščejo svoje pogrešane družinske člane, pri tem iskanju pomagal internet, ki je brezmejen. Spletna stran Trace the face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj vemo, da begunci prihajajo iz različnih držav. V migracije so vpleteni tri celine. Imamo begunce iz Afrike, Srednjega vzhoda, Bangladeša. In če imajo ljudje dostop do interneta, lahko sorodnike iščejo po spletu sami. Če na primer nekdo med objavljenimi fotografijami prepozna pogrešanega svojca, mu pošlje sporočilo, da se mu na primer zdi, da je on njegov pogrešan brat, ki ga išče zadnji dve leti. Oseba s fotografije bo prejela sporočilo in preverila, ali gre res za njegovega brata. Torej, vsak lahko išče med objavljenimi fotografijami, drugače pa je, ko nekdo želi objaviti svojo fotografijo. V tem primeru tega ne more sam, ampak le ob pomoči organizacije Rdečega križa, ki to pomoč daje v okviru društev v vseh državah. Seveda pa smo pri objavah zelo previdni, nikoli javno ne objavljamo fotografij otrok, mladoletnih oseb ali pa oseb, ki jih je strah objave svoje fotografije. So pa njihove fotografije in podatki vidni ljudem, ki se na nacionalnih društvih Rdečega križa ukvarjajo s pogrešanimi osebami." - Lucile Marbeau, namestnica vodje za komuniciranje pri nacionalnem društvu Rdečega križa Francije
Spletna stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu je na voljo v sedmih jezikih, ob angleškem, francoskem, španskem in arabskem tudi v paštunskem, somalskem in v jeziku dari. Do zdaj so jo uporabili pripadniki 129-ih narodnosti, največ iščočih na strani je iz Afganistana, sledijo Sirci in Iračani. V okviru globalne statistike ima več kot 6200 ljudi objavljeno svojo fotografijo na spletni srani Trace the face, registriranih imajo nekje 24 500 pogrešanih oseb.
"Če povem primer, ki ni tako star. Šlo je za fanta, ki je leta 2015 zbežal iz Afganistana in 2017 prišel na Dansko. Tukaj je začel iskati svojo družino, kar pa je bilo takrat v Afganistanu zaradi konfliktov na žalost zelo težko. Zato smo mu predstavili možnost, da lahko njegovo fotografijo naložimo na platformo Trace the face in takoj se je strinjal s tem. Nekega dne so nas poklicali iz grške organizacije Rdečega križa in dejali, da je morda pri njih brat tega fanta. Izkazalo se je, da je ta iz Afganistana zbežal pozneje, prišel do Grčije, kjer je izvedel za spletno stran Trace the face in na njej našel fotografijo brata na Danskem. To je bila neverjetna zgodba. Še vedno oba iščeta svojo družino v Afganistanu. Ta je verjetno zapustila območje, na katerem je živela ob njunem odhodu, a vsaj brata sta se našla. Čeprav nista v isti državi, eden drugega podpirata, vesta, da nista sama in da lahko med seboj govorita o svojih težavah in tem, kar doživljata vsak v svoji novi državi." - Christel Winther, sodelavka Službe za obnavljanje družnsih vezi pri Rdečem križu Danske
Tudi v Sloveniji je ena izmed glavnih dejavnosti Rdečega križa Služba za poizvedovanje oziroma združevanje družinskih vezi v vojnah, nesrečah, izrednih razmerah. Posebno dejavna je bila po drugi svetovni vojni predvsem pri iskanju pogrešanih in izginulih oseb, vračanju ugrabljenih otrok in ujetnikov ter združevanju razkropljenih družin. Več o tem sta nam povedali strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije Maja Murn in generalna sekretarka Cvetka Tomin.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.
Spletna stran Sledite obrazu – Trace the Face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj begunci prihajajo iz različnih držav
V svetovnem gibanju Rdečega križa se vsako leto trudijo, da popolnoma brezplačno ponovno povežejo družine, ki so se ločile zaradi spopadov, naravnih nesreč ali selitev. V ta namen so leta 2013 kot odgovor na migracije vzpostavili spletno orodje, stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu, fotogalerijo ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjer koli vzdolž begunske poti v Evropo.
"Spletno platformo Trace the face smo začeli uporabljati leta 2013, skupaj nekatera evropska nacionalna društva Rdečega križa ter Mednarodni odbor Rdečega križa. V praksi se je namreč izkazalo, kako zelo težko je iskati pogrešane begunce, ki so na poti in je v nekem trenutku zelo težko vedeti kje so, v kateri državi se nekdo nahaja. Ko nekje pride do naravne katastrofe ali vojaškega udara, se bodo ljudje sicer ločili, ampak vsaj približno se bo vedelo na katerem območju so in kje jih iskati. Ko pa gre za begunce, ki so na poti v Evropo, pa tega ne veš. Včasih še njihove družine, ki so ostale doma, ne vedo kje so, niti kam gredo. Morda je nekdo doma dejal, da bo skušal priti v Veliko Britanijo, pa je zares prišel do Finske. In tako smo dobili idejo, da bi lahko vsem, ki iščejo svoje pogrešane družinske člane, pri tem iskanju pomagal internet, ki je brezmejen. Spletna stran Trace the face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj vemo, da begunci prihajajo iz različnih držav. V migracije so vpleteni tri celine. Imamo begunce iz Afrike, Srednjega vzhoda, Bangladeša. In če imajo ljudje dostop do interneta, lahko sorodnike iščejo po spletu sami. Če na primer nekdo med objavljenimi fotografijami prepozna pogrešanega svojca, mu pošlje sporočilo, da se mu na primer zdi, da je on njegov pogrešan brat, ki ga išče zadnji dve leti. Oseba s fotografije bo prejela sporočilo in preverila, ali gre res za njegovega brata. Torej, vsak lahko išče med objavljenimi fotografijami, drugače pa je, ko nekdo želi objaviti svojo fotografijo. V tem primeru tega ne more sam, ampak le ob pomoči organizacije Rdečega križa, ki to pomoč daje v okviru društev v vseh državah. Seveda pa smo pri objavah zelo previdni, nikoli javno ne objavljamo fotografij otrok, mladoletnih oseb ali pa oseb, ki jih je strah objave svoje fotografije. So pa njihove fotografije in podatki vidni ljudem, ki se na nacionalnih društvih Rdečega križa ukvarjajo s pogrešanimi osebami." - Lucile Marbeau, namestnica vodje za komuniciranje pri nacionalnem društvu Rdečega križa Francije
Spletna stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu je na voljo v sedmih jezikih, ob angleškem, francoskem, španskem in arabskem tudi v paštunskem, somalskem in v jeziku dari. Do zdaj so jo uporabili pripadniki 129-ih narodnosti, največ iščočih na strani je iz Afganistana, sledijo Sirci in Iračani. V okviru globalne statistike ima več kot 6200 ljudi objavljeno svojo fotografijo na spletni srani Trace the face, registriranih imajo nekje 24 500 pogrešanih oseb.
"Če povem primer, ki ni tako star. Šlo je za fanta, ki je leta 2015 zbežal iz Afganistana in 2017 prišel na Dansko. Tukaj je začel iskati svojo družino, kar pa je bilo takrat v Afganistanu zaradi konfliktov na žalost zelo težko. Zato smo mu predstavili možnost, da lahko njegovo fotografijo naložimo na platformo Trace the face in takoj se je strinjal s tem. Nekega dne so nas poklicali iz grške organizacije Rdečega križa in dejali, da je morda pri njih brat tega fanta. Izkazalo se je, da je ta iz Afganistana zbežal pozneje, prišel do Grčije, kjer je izvedel za spletno stran Trace the face in na njej našel fotografijo brata na Danskem. To je bila neverjetna zgodba. Še vedno oba iščeta svojo družino v Afganistanu. Ta je verjetno zapustila območje, na katerem je živela ob njunem odhodu, a vsaj brata sta se našla. Čeprav nista v isti državi, eden drugega podpirata, vesta, da nista sama in da lahko med seboj govorita o svojih težavah in tem, kar doživljata vsak v svoji novi državi." - Christel Winther, sodelavka Službe za obnavljanje družnsih vezi pri Rdečem križu Danske
Tudi v Sloveniji je ena izmed glavnih dejavnosti Rdečega križa Služba za poizvedovanje oziroma združevanje družinskih vezi v vojnah, nesrečah, izrednih razmerah. Posebno dejavna je bila po drugi svetovni vojni predvsem pri iskanju pogrešanih in izginulih oseb, vračanju ugrabljenih otrok in ujetnikov ter združevanju razkropljenih družin. Več o tem sta nam povedali strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije Maja Murn in generalna sekretarka Cvetka Tomin.
Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.
Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.
Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?
Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam?
Ne mine vrh Evropske unije ali srečanje evropskih ministrov, ne da bi razpravljali tudi o migracijah. Kje je po množičnem sprejemu beguncev leta 2015 evropska azilna in migracijska politika? Kam umestiti italijanski dogovor o migracijskem centru v Albaniji? In napoved poljske vlade o začasni ukinitvi pravice do azila? Kaj bo pomenil nov evropski migracijski pakt? Kako je v Sloveniji?
Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?
Eden od ciljev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti je tudi jasnejša ločnica med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom, predvsem z omejevanjem oziroma prepovedjo t. i. dvojnih praks – redno zaposlenih v javnih zavodih, ki prek s. p. opravljajo tudi popoldansko delo pri zasebnikih.
V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
V vojni v Gazi je bilo v zadnjem letu ubitih več otrok in žensk kot v enakem obdobju v katerem koli drugem konfliktu v zadnjih dveh desetletjih, je sporočila nevladna organizacija Oxfam. Večina enklave je porušene, ljudje so razseljeni, zadnji izraelski vdor v Libanon, napadi na Bejrut pa tudi Sirijo in Jemen pa nikakor ne kažejo na umirjanje razmer in končanje spopadov. Kaj ta vojna na Bližnjem vzhodu pomeni za mednarodni pravni red, kakšne so možnosti za razrešitev najdlje trajajočega konflikta, kako znova povrniti moč Organizaciji združenih narodov? O vsem tem s profesorjem mednarodnega prava, diplomatom Združenih narodov in nekdanjim predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom.
Pri Evropski komisiji bodo priporočili prepoved vseh oblik kajenja na zunanjih javnih prostorih in tako na države članice skušali vplivati v okviru širših prizadevanj za obvladovanje zdravstvenih tveganj. Kaj bi v praksi prepoved pomenila za gostince in koliko aerosoli iz elektronskih cigaret, ki se pogosto tržijo kot varnejša alternativa klasičnemu kajenju, v resnici mimoidoče izpostavljajo strupenim snovem?
Če Evropska unija ne bo spremenila smeri, bo evropska avtomobilska industrija propadla, odpuščenih bo na desettisoče delavcev, opozarja italijanski minister za industrijo Adolfo Urso, tudi Nemčija poziva Bruselj, naj omili cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za avtomobile. Smo na pragu nove krize? Nekdaj je veljalo, da "ko kihne Nemčija, se prehladi vsa Evropa". O tem, v kakšni kondiciji je slovensko gospodarstvo in kako zelo nas morajo skrbeti razmere v Nemčiji z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije in Majo Derčar, dopisnico iz Nemčije.
Komisija za preprečevanje korupcije je v dvajsetih letih obstoja izpeljala številne preventivno-nadzorne dejavnosti, obravnavala veliko prijav in sprejela mnenja, priporočila in odločitve, s katerimi je povzročila burne odzive, številne odstope, doživela pa tudi brezbrižnost, molk in nespoštovanje svojih ugotovitev.
Slovenija je v kombinatoriki sestavljanja nove Evropske komisije dobila resor za širitev EU, ki je ena od dolgoletnih prioritet slovenske zunanje politike. Čeprav je širitev na Zahodni Balkan že nekaj let na mrtvi točki, je resor za širitev vseeno eno pomembnejših področij tega razreza, saj je z vključitvijo povojne obnove v Ukrajini dobil večjo geopolitično težo. Kako pomemben je ta resor za komisijo in EU, bo pokazala razdelitev sredstev, ki jih bo Evropska unija namenila za ta namen in dejanska podpora nadaljnji širitvi. Ali bo s slovensko komisarko Marto Kos širitev dobila nov zagon, se bodo postopki pospešili, kako so novico o morebitni slovenski komisarki sprejeli v balkanskih državah? To so vprašanja, ki jih zastavljamo poznavalcu mednarodnih odnosov Farisu Kočanu s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in našemu dopisniku z Balkana Boštjanu Anžinu.
"Farmacevtska stroka je jasna, konoplja spada med zdravilne rastline z dokazanimi farmakološkimi učinki," pravi eden od sogovornikov tokratnega Vročega mikrofona dr. Borut Štrukelj. Ni pa zdravilo za vse. Kaj počne vlada po posvetovalnih referendumih? Kdaj bomo dobili zakone, ki bodo regulirali področje? Kako je legalizacija vplivala na primer na boje med klani v nemških mestih in zakaj nameravajo Čehi narediti še pogumnejše korake pri legalizaciji v primerjavi z Nemci?
Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi?
V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.
Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?"
Zapletom pri gradnji prizidka onkološke stavbe namreč ni videti konca. Država s prebivalci zgradbe tik ob gradbišču ne najde dogovora za odkup stanovanj in preselitev, kar bi omogočilo gradnjo, saj so ti, nezadovoljni s ponujenimi rešitvami, že drugič vložili pritožbo na gradbeno dovoljenje. Poleg prostorskega in kadrovskega pomankanja težave pri zdravljenju povzročata tudi obsevalnika, ki se pogosto kvarita. Skratka, razmere na mariborski onkologiji so zaskrbljujoče, opozarjajo bolniki, ki odgovorne v državi med drugim tudi javno sprašujejo: si bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodniku?
Ne le negovalnega kadra - v bolnišnicah in domovih za starejše kritično primanjkuje tudi kuharjev. Množični odhodi se nadaljujejo, mladih delo zaradi nizkega plačila in težkih delovnih pogojev ne zanima. V vodstvih zavodov opozarjajo na nujne sistemske spremembe, še preden se v državi zgodi kuharski kolaps. Kako zaostrene razmere obvladujejo za zidovih kuhinj mariborskega Kliničnega centra in doma Danice Vogrinec?
Pred 30 leti je kot prvi in za zdaj edini predsednik Belorusije zaprisegel Aleksander Lukašenko, ki se na pragu svoje sedemdesetletnice pripravlja že na svoj sedmi mandat. Belorusija je demokracija le na papirju, številni oporečniki so v zaporih, resna opozicija je aktivna samo iz tujine, a ji je s spremembami ustave onemogočeno kandidiranje na volitvah. Tudi odvisnost od Rusije in navezanost nanjo to 9-milijonsko državo na vse bolj zaprtih mejah z Evropsko unijo potiskata v totalno diktaturo sovjetskega tipa z močnim kultom osebnosti. Kako je živeti in delati v Belorusiji, kaj pravijo oporečniki, kakšna prihodnost čaka to državo?
Neveljaven email naslov