Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Zalaznik
Že v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič svetovno nordijsko prvenstvo. Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Zalaznik, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. "Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu."
A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost?
"Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Zalaznik
Že v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič svetovno nordijsko prvenstvo. Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Zalaznik, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. "Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu."
A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost?
"Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Okoljevarstvene organizacije doživljajo vse večje pritiske. Kaj pravi o teh pritiskih okoljska ministrica? Je s formalizmi in izogibanjem vsebinskim razpravam naše okolje ugrabila politika?
Velika Kladuša je precej neprivlačen kraj v severozahodni Bosni, a je bila sredi osemdesetih središče Jugoslavije. Prehrambeno podjetje Agrokomerc je bilo zgodba o uspehu, zaposlovali so več kot 12 tisoč ljudi, dvignili so razvoj celotne regije, se hitro širili … A se je izkazalo, da na račun nekritih menic. Direktor Fikret Abdić je končal v zaporu, Bosna in Hercegovina v vojni in popolnem razsulu.Kakšna je Velika Kladuša 30 let po aferi Agrokomerc, kako je mogoče, da je Fikret Abdić po vrnitvi iz zapora zaradi vojnih zločinov zdaj tam župan? Obiskali smo razvpiti kraj v Bosni in šli po sledeh Agrokomerca, katerega propad je po mnenju številnih eden izmed vzrokov za razpad Jugoslavije. Pa je (bil) Agrokomerc res tako unikaten primer, kaj je šlo narobe, lahko najdemo tudi kakšne povezave z današnjimi časi? Je morda propad Agrokorja podobna zgodba? Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek
Za šolske potrebščine, delovne učbenike in delovne zvezke, ki so jih starši kupili za svoje otroke, so se marsikateri celo zadolžil. Tudi če so šolski pripomočki, ki jih je vsako let več zgolj priporočljivi, so marsikateri starši prepričani, da so za znanje njihovih otrok pač dobrodošli, morda celo nujni. A resnica je nekje drugje. Pogovarjali smo se z Antonom Medenom, predsednikom Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.
Čeprav letošnja statistika prometnih nesreč in žrtev za zdaj kaže nekoliko boljše stanje kot lani, je to seveda še daleč od želja prometnih strokovnjakov. V tem prometnem trikotniku, ki ga sestavljajo cesta, vozilo in človek se zdi človek tisti, ki je daleč največkrat kriv za nesrečo in je torej predvsem pri njem iskati rezerve pri varnosti na naših cestah.Tokrat nismo govorili o infrastrukturi, o cestah, ki so sicer pri nas v slabem stanju. Tudi ne o avtomobilih, ki so kljub nekaterim izjemam, vedno bolj varni in pripomorejo k zmanjševanju posledic prometnih nesreč. V glavni vlogi analize prometa je tokrat nastopal voznik, udeleženec, ki je po mednarodnih raziskavah kriv za 90 % vseh neugodnosti, ki se zgodijo na cestah.
Več kot 70 odstotkov državnih cest pri nas je v katastrofalnem stanju. Še veliko slabše je na lokalnih cestah. In čeprav je za več kot 90 odstotkov prometnih nesreč kriv človek, bi z ustreznimi rešitvami cestne infrastrukture lahko za 30 odstotkov na leto zmanjšali število smrtnih žrtev. Kakšne investicije v državno cestno omrežje lahko pričakujemo v naslednjih letih in kako bolj varne bodo, je povedal Zvonko Zavasnik, vodja Sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo.
Ali oblast ne zaupa javnosti? Tudi letos je v javni razpravi kar nekaj pomembnih predpisov, ki med počitnicami ne bodo deležni take pozornosti, kot bi je bili v aktivnejših mesecih. Tudi na vprašanje, ali bi morala biti javnost bolj vključena v nastajanje predpisov, bosta v naslednjih minutah v Vročem mikrofonu odgovorila izredna profesorica s katedre za analizo politik in javno upravo ljubljanske fakultete za družbene vede doktorica Irena Bačlija Brajnik in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici.
ri nas zakonodaja določa, da morajo biti delavci zavarovani pred vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. Za ukrepe se delodajalec odloči na podlagi razmer. Ali posledice dela pri hudi poletni vročini in negativne vplive pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom delodajalci in delavci jemljemo dovolj resno? Vse kaže, da ne.
Neveljaven email naslov