Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Zalaznik
Že v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič svetovno nordijsko prvenstvo. Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Zalaznik, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. "Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu."
A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost?
"Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.
O učinkih športa na gospodarstvo in družbo, vpletenosti lokalnih skupnosti in države ter neizkoriščenih priložnostih z nekdanjo ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Zalaznik
Že v preteklosti je Slovenija priredila pomembne dogodke, v letošnjem letu pa bo naša država gostila svetovno prvenstvo v odbojki, v začetku prihodnjega leta še prvič svetovno nordijsko prvenstvo. Kaj vse šport prinaša državi, gospodarstvu, razvoju? "Poenostavljeno povedano, vredno je, da tako država kot gospodarstvo vlagata v šport, kajti multiplikator je v povprečju celo malo višji kot od vseh drugih dejavnosti v Sloveniji," pove nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Zalaznik, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Opozarja, da je pomembno, da država skupaj s strokovnjaki pripravi strategijo o prioritetah podpiranja športnih prireditev, načinov podpiranja in sofinanciranja. "Razmišljamo, kako postaviti smernice in standarde, da se bo oblikovala morda celo zakonodajna podlaga za to, da ima nekdo v rokah škarje in platno ter reče: Da, toliko sredstev je na voljo, imamo toliko in toliko predvidenih prijav. Zveze se zelo pripravljajo na to, imajo pa tudi zelo veliko priložnosti. Slovenci smo znani kot dobri organizatorji, kot tisti, ki res srčno delamo v športu, kjer imamo prostovoljce, ki veliko naredijo za takšna prvenstva in tekmovanja. Vse to je vidno in razvidno tudi navzven v svetu."
A tudi država je tista, ki lahko povezuje. Šport je sicer statistično v osnovi najbolj podprt z družinami. En steber podpore so gospodinjstva, drugega predstavljajo lokalne skupnosti in tretjega država, ki lahko pomaga pri tem, da se organizirajo in finančno ustrezno povežejo ti viri. Kaj bi bilo dobro za prihodnost?
"Zelo pomembno je, da je šport trdno vgrajen v šolski sistem. Da se od vrtca naprej spodbuja gibalne dejavnosti. Seveda pa potrebujemo dovolj sistemske podpore za to tudi v izvedbenem in gibalnem delu. Tukaj je zagotovo odgovorno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na drugi strani imamo pa gospodarski vidik športa ter učinka promocije in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti, turizma. Tam bi morda potrebovali neki konzorcij, umeščenost športa v delovno področje, ki vidi tudi v prihodnosti to kot družbeno odgovorno dejavnost. Veliko vedenj je potrebnih, da dobro izpeljemo neko prvenstvo. Če me vprašate, kako bi organizirali to, vlada, ki se sestavlja, naj v resnici premisli, kam najbolj učinkovito umestiti področje, kjer moramo spodbujati povezavo promocije države, športa, turizma in gospodarstva. Tukaj mislim tudi na podjetja, ki so sponzorji, ki nosijo velikokrat veliko težo. Tukaj pa imamo izziv. Zagotovo."
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
Neveljaven email naslov