Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živih
Leta 2018 je umrl zadnji samec severnega belega nosoroga. Z njegovo smrtjo je ta vrsta funkcionalno izumrla. Zagnani naravovarstveniki in znanstveniki pa so bili že pred tem izumrtjem pripravljeni na rešitev vrste. Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek ter fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulih letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Boštjan Videmšek opiše tudi prvi stik s poslednjima predstavnicama te vrste. "Ne moreš biti pripravljen na to, kako velike, ikonične in karizmatične živali so to. Ko krene proti tebi, se od strahu ne moreš premakniti. To me je spomnilo na cunami, ki sva ga z Majo doživela pred 18 leti." Ogroženi pa niso le severni beli nosorogi, temveč tudi druge velike zveri. "To so živali, ki sčasoma ne bodo mogle več obstajati nikjer drugje kot v zaprtih rezervatih," opozori Maja Prijatelj Videmšek.
"Divji lov, ki poteka v valovih, je še vedno ena največjih svetovnih industrij, ki presega 20 milijard dolarjev letno. Obenem ga ne smemo razumeti kot samostojno dejavnost organiziranega kriminala. Velikokrat je povezan z različnimi drugimi tihotapskimi združbami, od drog do trgovine z ljudmi, trgovine s krvavimi diamanti, predvsem pa z zlatom." – Boštjan Videmšek
Iniciativa Biorescue, ki si prizadeva za ohranitev ogroženih sesalcev, je povezala naravovarstvenike in znanstvenike. Ta hip imajo 14 zarodkov severnega belega nosoroga, ki jih hranijo na več lokacijah. Ustvarili so jih v laboratoriju v Italiji. S temi zarodki čakajo na pravi trenutek, da bodo enega po enega vstavili v nadomestno mamo, južno belo nosoroginjo, ki so najbližje severnim belim nosorogom.
"S to temo sva oba šla iskat upanje, našla sva ga osebno in profesionalno. Ravno zato je ta projekt pomemben kot neko sporočilo, da se moramo za to upanje boriti." – Maja Prijatelj Videmšek
1271 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živih
Leta 2018 je umrl zadnji samec severnega belega nosoroga. Z njegovo smrtjo je ta vrsta funkcionalno izumrla. Zagnani naravovarstveniki in znanstveniki pa so bili že pred tem izumrtjem pripravljeni na rešitev vrste. Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek ter fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulih letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.
Boštjan Videmšek opiše tudi prvi stik s poslednjima predstavnicama te vrste. "Ne moreš biti pripravljen na to, kako velike, ikonične in karizmatične živali so to. Ko krene proti tebi, se od strahu ne moreš premakniti. To me je spomnilo na cunami, ki sva ga z Majo doživela pred 18 leti." Ogroženi pa niso le severni beli nosorogi, temveč tudi druge velike zveri. "To so živali, ki sčasoma ne bodo mogle več obstajati nikjer drugje kot v zaprtih rezervatih," opozori Maja Prijatelj Videmšek.
"Divji lov, ki poteka v valovih, je še vedno ena največjih svetovnih industrij, ki presega 20 milijard dolarjev letno. Obenem ga ne smemo razumeti kot samostojno dejavnost organiziranega kriminala. Velikokrat je povezan z različnimi drugimi tihotapskimi združbami, od drog do trgovine z ljudmi, trgovine s krvavimi diamanti, predvsem pa z zlatom." – Boštjan Videmšek
Iniciativa Biorescue, ki si prizadeva za ohranitev ogroženih sesalcev, je povezala naravovarstvenike in znanstvenike. Ta hip imajo 14 zarodkov severnega belega nosoroga, ki jih hranijo na več lokacijah. Ustvarili so jih v laboratoriju v Italiji. S temi zarodki čakajo na pravi trenutek, da bodo enega po enega vstavili v nadomestno mamo, južno belo nosoroginjo, ki so najbližje severnim belim nosorogom.
"S to temo sva oba šla iskat upanje, našla sva ga osebno in profesionalno. Ravno zato je ta projekt pomemben kot neko sporočilo, da se moramo za to upanje boriti." – Maja Prijatelj Videmšek
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Neveljaven email naslov