Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.

Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živih

Leta 2018 je umrl zadnji samec severnega belega nosoroga. Z njegovo smrtjo je ta vrsta funkcionalno izumrla. Zagnani naravovarstveniki in znanstveniki pa so bili že pred tem izumrtjem pripravljeni na rešitev vrste. Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek ter fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulih letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.

To je knjiga o svetu, ki mu je samoumevno, da iztreblja tiste, ki jih nima za sebi enake

Boštjan Videmšek opiše tudi prvi stik s poslednjima predstavnicama te vrste. "Ne moreš biti pripravljen na to, kako velike, ikonične in karizmatične živali so to. Ko krene proti tebi, se od strahu ne moreš premakniti. To me je spomnilo na cunami, ki sva ga z Majo doživela pred 18 leti." Ogroženi pa niso le severni beli nosorogi, temveč tudi druge velike zveri. "To so živali, ki sčasoma ne bodo mogle več obstajati nikjer drugje kot v zaprtih rezervatih," opozori Maja Prijatelj Videmšek. 

"Divji lov, ki poteka v valovih, je še vedno ena največjih svetovnih industrij, ki presega 20 milijard dolarjev letno. Obenem ga ne smemo razumeti kot samostojno dejavnost organiziranega kriminala. Velikokrat je povezan z različnimi drugimi tihotapskimi združbami, od drog do trgovine z ljudmi, trgovine s krvavimi diamanti, predvsem pa z zlatom." – Boštjan Videmšek

Nočeva poudarjati tega, da je lahko znanost rešitev za vse naše težave

Iniciativa Biorescue, ki si prizadeva za ohranitev ogroženih sesalcev, je povezala naravovarstvenike in znanstvenike. Ta hip imajo 14 zarodkov severnega belega nosoroga, ki jih hranijo na več lokacijah. Ustvarili so jih v laboratoriju v Italiji. S temi zarodki čakajo na pravi trenutek, da bodo enega po enega vstavili v nadomestno mamo, južno belo nosoroginjo, ki so najbližje severnim belim nosorogom.

"S to temo sva oba šla iskat upanje, našla sva ga osebno in profesionalno. Ravno zato je ta projekt pomemben kot neko sporočilo, da se moramo za to upanje boriti." – Maja Prijatelj Videmšek